galoppante agg. hiter, hud, hitro napredujoč, galopirajoč:
tisi galoppante galopirajoča jetika
inflazione galoppante drveča inflacija
Zadetki iskanja
- Gehudel, das, hitenje; hitro/površno narejeno delo, zmetanija
- geschwind urno, hitro
- glance at neprehodni glagol
bežno pogledati, na hitro prebrati
figurativno kratko omeniti; namigovati, cikati na kaj; oplaziti - hard2 [ha:d] prislov
trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik
hard at hand; ali hard by čisto zraven
hard on; ali hard after tik za
to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
to be hard up biti v denarni stiski
to die hard težko umreti
to drink hard močno piti
hard earned težko zaslužen
to follow hard upon tesno slediti
hard got težko pridobljen
to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
hard set v stiski; trmast; negiben
it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
to run one hard biti komu za petami
hard upon takoj nato
to try hard zelo se potruditi - hasty-bridge [héistibridž] samostalnik
vojska zasilen, na hitro narejen most - *hâtif, ive [ɑtif, iv] adjectif (pre)zgoden, zgodaj zrel; (pre)nagel, prenagljen, na hitro narejen
fruits masculin pluriel, légumes masculin pluriel hâtifs zgodnje sadje
travail masculin hâtif prehitro opravljeno delo - hȉtimicē prisl.
1. v naglici, na hitro: hitimice napisati pismo; hitimice trpati nešto u usta
2. v metu: hitimice ga je pogodio nožem - hȉtno prisl. nujno, naglo, hitro: to je sada hitno; on hitno nešto piše
- hoick [hɔ́ik] prehodni glagol
puliti, vleči
aeronavtika hitro dvigniti letalo - hopphopp hitro, urno
- hȑlo prisl. hitro, urno
- huddle2 [hʌdl]
1. prehodni glagol
zmetati vkup (together)
izvleči (out ali of iz)
zmašiti, skrpati, površno narediti (up ali through)
na hitro si obleči (on)
figurativno prikriti, utajiti kaj
2. neprehodni glagol
zgrbiti se (o.s. up)
stisniti se (to h komu)
šport obstopiti trenerja (posvet) - hui! krasno; hitro
- hurry2 [hʌ́ri]
1. prehodni glagol
hitro prinesti, hitro odposlati (away)
pospešiti (up)
gnati, siliti, naganjati (into v)
2. neprehodni glagol
pohiteti (često z up)
odhiteti (away, off)
hiteti (along)
to hurry over s.th. nekaj na hitro ali površno napraviti
to hurry on with s.th. pohiteti s čim - huschelig na hitro zmašen
- imparaticcio m
1. začetniško delo
2. površno, na hitro pridobljeno znanje - (impes), gen. -petis, abl. -pete, abl. pl. -petibus, m (impetere: nom. le pri Prisc., drugi navedeni skloni le pri pesnikih; prim. impetus) hitro in silovito prodiranje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, sila gibanja: capere impetis auctum Lucr., impete vasto fertur O., trudunt (venti) res ante ruuntque impetibus crebris Lucr.; meton. (po zaletu nastala) dalj(ava), dolžina, globina: despectum praebet sub terras inpete tanto, a terris quantum caeli patet altus hiatus Lucr.
- impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)
1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.
2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.
3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.
Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes. - imprōmptus (inprōmptus) 3 ki ni hitro pri roki, ne dovolj uren (čil): imprompto Arminio T. ker ni bil čil, linguā impromptus L. počasnega jezika.