Franja

Zadetki iskanja

  • galoppante agg. hiter, hud, hitro napredujoč, galopirajoč:
    tisi galoppante galopirajoča jetika
    inflazione galoppante drveča inflacija
  • Gehudel, das, hitenje; hitro/površno narejeno delo, zmetanija
  • geschwind urno, hitro
  • glance at neprehodni glagol
    bežno pogledati, na hitro prebrati
    figurativno kratko omeniti; namigovati, cikati na kaj; oplaziti
  • hard2 [ha:d] prislov
    trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

    hard at hand; ali hard by čisto zraven
    hard on; ali hard after tik za
    to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
    to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
    to be hard up biti v denarni stiski
    to die hard težko umreti
    to drink hard močno piti
    hard earned težko zaslužen
    to follow hard upon tesno slediti
    hard got težko pridobljen
    to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
    hard set v stiski; trmast; negiben
    it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
    to run one hard biti komu za petami
    hard upon takoj nato
    to try hard zelo se potruditi
  • hasty-bridge [héistibridž] samostalnik
    vojska zasilen, na hitro narejen most
  • *hâtif, ive [ɑtif, iv] adjectif (pre)zgoden, zgodaj zrel; (pre)nagel, prenagljen, na hitro narejen

    fruits masculin pluriel, légumes masculin pluriel hâtifs zgodnje sadje
    travail masculin hâtif prehitro opravljeno delo
  • hȉtimicē prisl.
    1. v naglici, na hitro: hitimice napisati pismo; hitimice trpati nešto u usta
    2. v metu: hitimice ga je pogodio nožem
  • hȉtno prisl. nujno, naglo, hitro: to je sada hitno; on hitno nešto piše
  • hoick [hɔ́ik] prehodni glagol
    puliti, vleči
    aeronavtika hitro dvigniti letalo
  • hopphopp hitro, urno
  • hȑlo prisl. hitro, urno
  • huddle2 [hʌdl]

    1. prehodni glagol
    zmetati vkup (together)
    izvleči (out ali of iz)
    zmašiti, skrpati, površno narediti (up ali through)
    na hitro si obleči (on)
    figurativno prikriti, utajiti kaj

    2. neprehodni glagol
    zgrbiti se (o.s. up)
    stisniti se (to h komu)
    šport obstopiti trenerja (posvet)
  • hui! krasno; hitro
  • hurry2 [hʌ́ri]

    1. prehodni glagol
    hitro prinesti, hitro odposlati (away)
    pospešiti (up)
    gnati, siliti, naganjati (into v)

    2. neprehodni glagol
    pohiteti (često z up)
    odhiteti (away, off)
    hiteti (along)

    to hurry over s.th. nekaj na hitro ali površno napraviti
    to hurry on with s.th. pohiteti s čim
  • huschelig na hitro zmašen
  • imparaticcio m

    1. začetniško delo

    2. površno, na hitro pridobljeno znanje
  • (impes), gen. -petis, abl. -pete, abl. pl. -petibus, m (impetere: nom. le pri Prisc., drugi navedeni skloni le pri pesnikih; prim. impetus) hitro in silovito prodiranje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, sila gibanja: capere impetis auctum Lucr., impete vasto fertur O., trudunt (venti) res ante ruuntque impetibus crebris Lucr.; meton. (po zaletu nastala) dalj(ava), dolžina, globina: despectum praebet sub terras inpete tanto, a terris quantum caeli patet altus hiatus Lucr.
  • impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)

    1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.

    2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.

    3. metaf.
    a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
    b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
    c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.

    Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.
  • imprōmptus (inprōmptus) 3 ki ni hitro pri roki, ne dovolj uren (čil): imprompto Arminio T. ker ni bil čil, linguā impromptus L. počasnega jezika.