Franja

jowl [džaul] samostalnik
anatomija čeljust (zlasti spodnja); lice; podbradek
zoologija podbradnik pri perutnini, kožna guba pri govedu, ribja glava

cheek by jowl tesno skupaj, zelo zaupno

Kellerfalte, die, dvojna guba

Längsfalte, die, vzdolžna guba

Mongolenfalte, die, Anatomie mongolska guba

mȑgōd m redko guba na čelu pri mrgodenju, mrščenju

Nasen-Lippen-Furche, die, Anatomie nosnična guba

non-creasing [nɔ́nkri:siŋ] pridevnik
ekonomija ki se ne guba (mečka)

plâšt plášta m, mn. pláštevi
1. plašč: obući plašt; zaogrnuti se -em (i -om) ćutanja; okretati plašt prema vjetru
2. liturg. pluvijal
3. ekspr. plašč, krinka: pod -em čovjekoljublja krijete svoje prave namjere
4. geom. plašč: plašt stošca, valjka
5. teh. plašč: ogrjevni, parni plašt; plašt reaktora
6. zool. plašč, mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev
7. ovojnica za vrednostne papirje

pliegue moški spol naravna ali umetna guba

hacer pliegues gube delati
sentar los pliegue zlikati (gube)

Rockfalte, die, guba na krilu

Schleppfalte, die, Geologie vlečna guba

situs³ -ūs, m (sinere)

1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.

2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.

3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.

Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.

Sorgenfalte, die, globoka guba (na obrazu)

Stirnfalte, die, čelna guba, guba na čelu

tuyau [tɥijo] masculin cev; dimnik pri lokomotivi; (= tuyau de paille) (slamnata) bilka; peresna cev, tulec; (= tuyau d'orgue) piščal pri orglah; figuré, familier (zaupno) sporočilo, informacija, podatek, namig; (v šoli) »plonkarica«; populaire cilinder (pokrivalo); okrasna guba v obliki cevke

tuyau d'amenée, de décharge, de conduite d'eau, coudé, de raccordement dovodna, odtočna, vodovodna, kolenasta, priključna cev
tuyau d'arrosage (gumasta) cev za škropljenje ali zalivanje
tuyau d'échappement izpušna cev
tuyau de prise d'essence dovod bencina
avoir un bon tuyau aux courses imeti dobro informacijo pri (konjskih) dirkah
dire, raconter quelque chose à quelqu'un dans le tuyau de l'oreille (zaupno) komu kaj povedati na uho
donner des tuyaux sur un projet dati (zaupne) informacije, podatke o nekem načrtu
un tuyau crevé (figuré) slaba informacija

Untertritt, der, všita guba

vrȁska ž dial. guba na licu

bourrelet [burlɛ] masculin svitek; trak (papirja, kavčuka, blaga) za zamašitev odprtin pri vratih, oknih ali za omiljenje udara; blazina za sedenje

bourrelet de graisse okrogla guba tolšče (npr. na trebuhu)

brazda samostalnik
1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸ barázdaZa oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.

2. (guba na delu telesa) ▸ barázda, ráncPrestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.

3. (vdolbina) ▸ barázdaPo sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.

4. (sled plovila) ▸ hajósodor, barázdaGalebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.

5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸ bibeszáj, termőVen lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.

6. elektronika (zapis zvoka) ▸ lemezbarázda
7. (o občutjih) ▸ barázda

cogido okrašen, obrobljen

cogidos de las manos z roko v roki, za podpazduho
cogido a la falda de su madre držeč se za materino krilo
cogido m guba (zavese)