Franja

natipkan pridevnik
(o zapisu) ▸ gépelt

nivō -ere, nivī (nix) snežiti; metaf. o gosto letečih puščicah: nivit sagittis Pac. ap. Non.

nourri, e [nuri] adjectif hranjen, debel, močan; obilen, bogat; zelo začinjen

feu masculin nourri močan ogenj
fusillade féminin nourrie gosto streljanje
applaudissement masculin nourri vztrajno ploskanje
être logé, blanchi et nourri imeti stanovanje, pranje perila in hrano

obljúden populated

gosto obljúden populous
redko (gosto) obljúden sparsely (densey) populated
premalo, nezadostno obljúden underpopulated, underpeopled, thinly peopled

obljúden peuplé

gosto, redko, preveč obljuden très, peu, trop peuplé

obljúden

gosto obljuden densamente poblado; popoloso

pariēs -etis, m stena: perfodere parietem ali parietes Pl., parietes turris lateribus exstruere C., transfodere parietem L., intra parietes Ci., L. „med štirimi stenami“, po zasebni poti, parietem ducere per vestibulum sororis Ci. postaviti, narediti, tantam causam dico intra domesticos parietes Ci., nullo modo posse isdem parietibus tuto esse tecum Ci., forensi luce carere intraque parietes alere eam gloriam, quam … Ci., fornicum parietes L., hoc igitur potissimum loco tractanda est quaestio, utilius sit domi atque intra privatos parietes studentem continere an frequentiae scholarum et velut publicis praeceptoribus tradere Q., latericii parietes Plin., paries cubiculi Plin. iun.; preg.: utrosque parietes linere Petr. (prim. gr. δύο τοίχη ἀλείφειν) = dvema gospodoma služiti, sine eum errare et putare me virum bonum esse nec solere duo parietes de eadem fidelia dealbare Ci. ep. „dve muhi ubiti na en mah“; metaf.: ero paries (sc. inter vos) Pl. pretin, pregrada, ločilo, p. densitatis Plin. gosto (kakor stena) zraslo grmovje.

pâteux, euse [pɑtö, z] adjectif testen; gost; razmehčan (pot), brizgast; obložen (jezik)

encre féminin pâteuse gosto črnilo
avoir la bouche, la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir la bouche pâteuse après avoir trop bu, après s'être enivré (figuré) imeti mačka

pergola samostalnik
(zunanja konstrukcija) ▸ pergola, lugasPo pergoli se vzpenja vinska trta, ki poleti nudi gosto senco. ▸ A lugason szőlőtőke fut, amely nyáron sűrű árnyékot ad.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

podróčje ressort moški spol , sphère ženski spol , champ moški spol , domaine moški spol , zone ženski spol , régime moški spol , plan moški spol , aire ženski spol , cadre moški spol , district moški spol , terrain moški spol, figurativno région ženski spol

področje dejavnosti domaine (ali aire, champ, sphère) d'activité(s)
področje delovanja zone d'action (ali d'activité)
področje nizkega pritiska zone de (ali région à) basse pression
delovno področje champ d'action
gospodarsko področje domaine (ali région) économique
redko, gosto naseljena področja des régions à faible peuplement, des régions à population dense
industrijsko področje district industriel, région industrielle
interesno področje sphère d'intérêts, domaine auquel on s'intéresse
mejno področje région frontière (ali frontalière, limitrophe), territoire frontalier (ali limitrophe)
poljedelsko, vinogradniško področje région agricole, vinicole
raziskovalno področje domaine (ali champ) de recherches (ali d'investigations)
vplivno področje sphére (ali zone) d' influence
zaščiteno področje parc moški spol national, réserve ženski spol zoologique et botanique

pokrít (-a -o) adj. coperto:
pokrit bazen piscina coperta
navt., avt. pokrito plovilo, vozilo cabinato
pokrito s perjem piumoso
pokrito s snegom nevoso, ammantato di neve, coperto di neve
pokrit s tapisomom moquettato
pokrit z gosto dlako peloso, irsuto
pog. pren. pokrita rihta acqua cheta
arhit. pokrit atrij atrio (della basilica paleocristiana)
pokrit s perjem piumoso
zool. pokrit s trdo lupino testaceo
pokrit s turbanom inturbantato
pokrit z algami algoso
pokrit z gostim listjem frondoso
pokrit z meglo (meglen) nebbioso
pokrit z vinskim kamnom grommoso

populácija population

dežela z gosto populácijo a densely populated country

poraščen (-a, -o) koža: behaart (gosto starkbehaart, redko dünnbehaart); zemlja: bewachsen, z gozdom: bewaldet, bogato z drevjem: baumreich, z mahom moosig, bemoost, s trato rasenbedeckt, drevo z listjem: belaubt

poséljen (-a -o) adj. popolato, abitato; popoloso:
gosto poseljeno področje zona popolosa

potiskan (-a, -o) bedruckt
gosto potiskan [engbedruckt] eng bedruckt
Druck- (batist der Druckbatist, stran die Druckseite)

prebiválstvo population; inhabitants pl

stalno prebiválstvo resident population
civilno prebiválstvo civil(ian) population
padec prebiválstva fall in population
prirastek prebiválstva increase (ali rise) in population
kmečko (mestno) prebiválstvo rural (urban) population
presežek prebiválstva surplus population
štetje prebiválstva census
gostota prebiválstva population density
gosto prebiválstvo populousness, populosity