Franja

Zadetki iskanja

  • підки́нути -ну док., vréči gôr vŕžem - dov., doložíti |dŕva v péč| -ím dov., podtakníti -táknem dov.
  • alto visoko; zgoraj; glasno

    de alto abajo od zgoraj navzdol
    en alto zgoraj, gor(i)
    echar por alto pretiravati
    por alto po ovinkih, po tajnih poteh
    pasar por alto prek česa iti, preiti, pozabiti, ne omeniti
    hablar alto glasno govoriti, odkrito govoriti
  • ambulātilis -e (ambulāre) ki gre gor in dol, premičen, gibljiv: Vitr.
  • amplituden pridevnik
    (o amplitudi) ▸ amplitúdós, amplitúdó
    On ne verjame v logiko nekakšnega amplitudnega nihanja tečajev delnic, zdaj gor pa spet dol in spet gor in tako naprej. ▸ Nem hisz a részvényárfolyamok amplitúdós ingadozásának logikájában, egyszer fent, aztán lent, újra fent, és így tovább.
    Povezane iztočnice: amplitudna modulacija
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum

    1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).

    2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.
  • āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

    1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

    2. met. (konkr.)
    a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
    b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
    c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

    3. pren.
    a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
    b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.
  • caelum2 -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

    1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
    a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
    b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

    2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

    3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

    4. met.
    a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
    b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

    5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

    Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.
  • dati1 (dam) dajati

    1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč ); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
    dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
    matematika rezultat: ergeben
    dati roko die Hand geben/reichen

    2. kot dar: stiften, spenden

    3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

    4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

    5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

    6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
    dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
    (vtakniti) stecken
    dati v stecken in
    dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
    |
    dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

    7. se prevaja z glagolom
    dati dopust beurlauben
    dati injekcijo einspritzen
    dati kontro kontrieren
    dati napotke unterweisen
    dati navodila anweisen
    dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
    dati pravico do berechtigen (zu)
    dati priznanje würdigen

    8.
    dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

    9.
    dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

    10.
    daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
    |
    beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
    | ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …
  • deorsum, adv. (dē in vortere = vertere) navzdol obrnjeno, navzdol, dol: Pl., Ter., Varr., Lucr., Q. idr.; pleonastično: deorsum versum Ca., Varr., Quadr. ap. Gell. ali d. versus Ter.; sursum deorsum Ter. (ἄνω κάτω) Sen. ph. ali sursum et deorsum Q. navzgor in navzdol, gor in dol. (Redka) soobl. deorsus: Ap., Fl., cum (atomus) pondere et gravitate … deorsus feratur Ci., sursus deorsus commeare Ci. Sinkopirana soobl. deōsum: Varr.
  • discurrō -ere -currī, redko -cucurrī, -cursum

    I. intr. razteči (raztekati) se, razkropiti se, razpršiti se, obrniti (obračati) se, (s)kreniti,

    1.
    a) o osebah, poseb. voj.: discurrēre pares (v enakih vrstah) V., paribus discurrere equis Val. Fl., discurrere ad portas V., L., in muros V., ut in muris armata civitas discurreret C., discurrere circa vias, circa deûm delubra, ad praedam, ad rapiendas virgines L., ad arma L., Cu., in cornua L. ali in cornu Cu. razdeliti se, in latera Front., in omnes partes Auct. b. Alx., in duas partes Iust.; s sup.: discurrere praedatum Romam L.; brezos.: in muros totā discurritur urbe V., ad diripiendam urbem discursum L., ad suffragium ferendum in tribus discursum est L., ad arma discursum T.
    b) pren. (o stvareh): multae venae per id discurrunt Cels., diversa ruens septem discurrit in ora (Nilus) V. se deli v sedem rokavov, Nilus … per totam discurrit Aegyptum Sen. ph.; (o abstr.): fama totā urbe discurrit Cu. se širi, totum discurrens fama per orbem Lucan., secta bipartito cum mens discurrit utroque O. se obrača na obe strani.

    2. sem in tja tekati, dirjati, jezditi, voziti se: per cerea castra V. (o čebelah), per omnes silvas O., huc atque illuc Petr., per Baianum sinum equis Suet., ultro citroque Amm. gor in dol pluti, križariti po morju; (o stvareh): discurrunt per vias urbis munera Tib., septem sola discurrere (hodijo svojo pot), cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), incerto discurrunt sidera motu Lucan., per varia discurrere Amm. (o ladjah).

    — II. trans.

    1. preteči, preleteti (preletavati), skozi hiteti: Gallias Amm., flumen ultro citroque Amm. križariti po reki (rekah), tramite discurso, discursis itineribus magnis Amm.

    2. pren. povedati kaj, govoriti o čem: super quo … nunc pauca discurram Amm.
  • dol1 [ô] (tja dol) hinunter, (sem dol) herunter; (navzdol) abwärts, hinab, herab
    tu dol dahinunter/daherunter
    tam dol dorthinunter/ dortherunter
    gor in dol auf und nieder
    dol z Xom! Nieder mit (dem) X!
  • dôl down, downward(s)

    po hribu dôl downhill
    po stopnicah dôl downstairs
    gor in dôl up and down
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • dȍlje (ijek.), dȍle (ek.) prisl.
    1. spodaj: dolje i tu zvijezde sjaju
    2. dol: pogleda prvo gore, pa zatim dolje; gledati na koga odozgo dolje; hodati dolje-gore (gore-dolje) hoditi gor pa dol
    3. dol: dolje takva politika; dolje s takvom politikom; dolje vlada
    4. dolje potpisani spodaj podpisani
  • fro [frou] prislov

    to and fro sem ter tja; gor in dol; naprej in nazaj
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

    1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

    2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

    3.
    gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

    4.
    gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

    5.
    gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
    gnati na blato einen Stuhldrang spüren
  • grede [é]
    sem grede auf dem Herweg, auf der Herfahrt
    tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinfahrt, auf der Hinreise
    tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt
    gor grede auf dem Weg nach oben
    dol grede auf dem Weg nach unten
    (gredoč) unterwegs
  • heraufbewegen: sich heraufbewegen premikati se (sem) gor