Franja

Zadetki iskanja

  • Speusippus -ī, m (Σπεύσιππος) Spevzíp, akademski filozof, Platonov nečak in njegov naslednik pri vodenju Akademije, rojen okrog l. 395: Ci.
  • Stilpō ali Stilpōn -ōnis, m (Στίλπων) Stílpon

    1. filozof iz Megare, učitelj stoika Zenona: Ci., Sen. ph., Plin.

    2. kot nom. propr. v komediji: Ter., post idem „Stilponem, inquam, noveras“ Ter. ap. Ci.
  • Stratō (Ci.) ali Stratōn (Sen. ph.) -ōnis, m (Στράτων) Stráton

    1. peripatetski filozof iz Lampsaka (okrog l. 300), Teofrastov učenec: Ci., Sen. ph.

    2. zdravnik v Ciceronovem času: Ci.

    3.
    a) Stratōnis turris Strátonov stolp, mesto v palestinsko, sicer imenovano Caesarea: Plin.
    b) Stratōnis īnsula Strátonov otok v Arabskem zalivu: Plin.
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • Theophrastus -ī, m (Θεόφραστος) Teofrást, filozof iz Ereza na Lezbosu, Platonov in Aristotelov učenec, član starejše akademije, znan po svoji zgovornosti (od tod naj bi izviralo tudi ime Theophrastus = „božansko govoreči“), po svojih delih s področja botanike in mineralogije, poseb. pa po svojih orisih tipičnih značajev (ἠϑικοὶ χαρακτῆρες); prej se je imenoval Tyrtamos: Varr., Ci., Sen. ph.
  • Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.
  • Thrasea -ae, m Trázea, rimski priimek, npr. P. Fannius Thrasea Publij Fanij Trazea, stoiški filozof: T., Iuv.
  • Timaeus -ī, m (Τίμαιος) Timáj

    1. grški zgodovinopisec iz Tavromenija na Siciliji (352—256); 50 let je preživel v Atenah: Ci., N.

    2. pitagorejski filozof iz spodnjeitalskih Lokrov, Platonov sodobnik; po njem je imenovan Platonov dialog (Τίμαιος), ki ga je Cicero prevedel v latinščino: Ci.

    3. zdravnik: Cels.
  • Tīmāgorās -ae, m (Τιμαγόρας) Timágoras

    1. slikar iz Halkide, ki je ob pitijskih igrah pri umetniški tekmi prekosil grškega slikarja Panajna: Plin.

    2. epikurejski filozof: Ci.
  • Tīmocratēs -is, m (Τιμοκράτης) Timokrát, epikurejski filozof ok. l. 260: Ci. Adj. Tīmocratĭus 3 Timokrátov, timokrátijski: metrum Serv.
  • Xenophanēs -is, m (Ξενοφάνης) Ksenófan, grški filozof iz Kolofona med l. 580 in 480, ustanovitelj elejske (eleatske) filozofske šole: Ci., Lact.
  • Xenophōn -ōntis, m (Ξενοφῶν) Ksenofónt, Atenec, Sokratov učenec, zgodovinopisec, filozof in vojskovodja, rojen po l. 440, umrl po l. 355 v Korintu: Varr., Ci., N.; gr. acc. pl. Xenophontas: Sen. ph. Od tod adj. Xenophōntēus (Xenophōntīus) 3 (Ξενοφώντειος) Ksenofóntov, ksenofóntski, ksenofontéjski: Xenophonteum genus sermonis Ci., Hercules Xenophontius ille Ci.
  • Zalmoxis -is, abl. -ī, m (Ζάλμοξις) Zalmóksis, tračanski filozof in zakonodajalec: Ap.
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • žongler samostalnik
    1. (umetnik metanja predmetov) ▸ zsonglőr
    žongler z ognjem ▸ tűzzsonglőr
    žongler z noži ▸ késdobáló
    nastop žonglerja ▸ zsonglőr fellépése

    2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr
    nogometni žongler ▸ labdazsonglőr
    žongler z besedami ▸ szózsonglőr
    "Pri nas v Avstraliji rečemo birokratom žonglerji s papirji," pravi Kurt. ▸ „Mi Ausztráliában papírzsonglőrnek nevezzük a bürokratákat" – mondja Kurt.
    Slovenski filozof Slavoj Žižek, ki ga mediji imenujejo za enega od najbolj vznemirljivih žonglerjev z idejami sedanjega časa. ▸ Slavoj Žižek szlovén filozófus, aki a média szerint jelenkorunk eszméivel a legizgalmasabban zsonglőrködők egyike.
  • Ἀναξαγόρας, ου, ὁ filozof iz Klacomene.
  • σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.