Franja

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

dvigovanj|e srednji spol (-a …) ➞ → dvig, dviganje
dvigovanje nosu figurativno die Hochnäsigkeit
letalstvo das Aufsteigen, die Steigleistung
šport dvigovanje uteži das Stemmen, das Gewichtheben, das Drücken
letalstvo višina dvigovanja die Steighöhe

enonožno prislov
(na eni nogi ali z eno nogo) ▸ egy lábbal
Če so bolečine v poškodovani tetivi prehude, lahko dvig na prste opravimo enonožno z zdravo nogo, spust pa z obema nogama. ▸ Ha a sérült végtag fájdalma túl erős, akkor az egy egészséges lábbal is elvégezhetjük a lábujjhegyre emelkedést, majd két lábra ereszkedhetünk vissza.
Najprej se odrivamo sonožno, ko nam gre bolje, pa enonožno, tako da drugo nogo prosto vlečemo za seboj. ▸ Először mindkét lábbal elrugaszkodunk, amikor pedig már jobban megy, akkor egy lábbal úgy, hogy a másik lábunk szabadon lendül velünk.

enrayer [ɑ̃rɛje] verbe transitif zavirati; zaustaviti; zajeziti; zadržati; odbiti (napad)

enrayer une maladie, la hausse des prix zaustaviti bolezen, dvig cen
s'enrayer nenadoma ne delovati (o orožju)
enrayer un champ zaorati prvo brazdo na njivi
son fusil s'est enrayé puška mu je odpovedala

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gotovina samostalnik
1. (fizični denar) ▸ készpénzIzstavljeni račun je plačal z gotovino, z bankovci visoke vrednosti. ▸ A kiállított számlát készpénzben, magas címletű bankjegyekkel fizette ki.
Povezane iztočnice: devizna gotovina

2. (elektronski denar) ▸ készpénzPovezovanje mobilne telefonije z digitalno gotovino omogoča varne denarne transakcije. ▸ A mobiltelefonok és a digitális készpénz összekapcsolása biztonságos pénzügyi tranzakciókat tesz lehetővé.
Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca. ▸ A bank a készpénzt a kölcsönfelvevő folyószámlájára vagy takarékkönyvére utalja át.

gotovinsk|i (-a, -o) Bar- (ček der Barscheck, dvig die Barabhebung, posel das Bargeschäft, nakup der Barkauf, blagajna die Barkasse, premoženje das Barvermögen, plačilo die Barzahlung)
skonto za gotovinsko plačilo das Kassenskonto

kakovost [ô] ženski spol (-i …) die Qualität, die Beschaffenheit; die Güte; die Feinheit (mletja Mahlfeinheit)
tehnika običajna kakovost die Normalgüte
tehnika povprečna izhodna kakovost der Durchschlupf
tehnika kakovost teka die Laufgüte
-qualitat (zvoka Tonqualität, življenja Lebensqualität, vrhunska Höchstqualität, Spitzenqualität)
… kakovosti/za kakovost/s … kakovostjo Qualitäts-, Güte-
(dvig die Güteverbesserung, die Qualitätssteigerung, kontrola Qualitätskontrolle, Gütekontrolle, Güteprüfung, premija za kakovost die Qualitätsprämie, oznaka die Qualitätsbezeichnung, standard die Gütenorm, Qualitätsnorm, znak das Qualitätssiegel, Gütesiegel, das Gütezeichen, blago z zajamčeno kakovostjo die Qualitätsware)
prva kakovost erste Wahl, erste Klasse
vrhunska kakovost Extraklasse
dobre/slabe kakovosti gut/schlecht beschaffen
srednje kakovosti mittelgut
ki zmanjšuje kakovost qualitätsmindernd
ki veliko da na kakovost [qualitätsbewußt] qualitätsbewusst

manivelle [manivɛl] féminin pogonska ročica; ročaj

manivelle de lève fenêtre ročica za dvig avtomobilskega okenca
premier tour masculin de manivelle začetek filmskega snemanja
démarrer à la manivelle spraviti v tek pogonsko ročico
tourner la manivelle (za)vrteti ročico

marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka

podtalnica samostalnik
(podzemna voda) ▸ talajvíz

poussée [puse] féminin sunek, pritisk, potisk; figuré val, médecine izbruh

poussée de fièvre izbruh vročice
poussée des prix nenavaden dvig cen

pràh poussière ženski spol , poudre ženski spol ; (cvetni) pollen moški spol

apno v prahu chaux ženski spol pulvérulente
premogov prah poussier moški spol, poussière de charbon, charbon moški spol pulvérisé
stekleni prah poudre de verre, verre pulvérisé
dvig, vrtinčenje prahu poudroiement moški spol
kava, mleko, sladkor v prahu café moški spol, lait moški spol, sucre moški spol en poudre
milo v prahu poudre de savon
sladkornica za sladkor v prahu poudreuse ženski spol
dvigniti prah faire (ali soulever) un nuage de poussière
zopet prah postati retourner en poussière
posuti s prahom poudrer
razpasti v prah tomber en poussière
zmleti, zdrobiti v prah mettre, réduire en poudre (ali en poussière), pulvériser
ki se da streti v prah pulvérisable

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

raiser [réizə] samostalnik
dvigalec, postavljalec; osnovatelj, graditelj; vzgojitelj; sadilec, proizvajalec; rejec; (kartanje) dobra karta

morale raiser vojska ukrep(i) za dvig bojnega duha, morale

raz, ras [ra] masculin (= raz de courant) močan morski tok (v bližini obale)

raz de marée nenaden dvig morja, ki vrže visok val na kopno; figuré moralni, socialni pretres

rig² [rig]

1. samostalnik
prevara, ukana, zvijača, trik, spletka; burka; objestno dejanje

to run a rig prevarati, šale zbijati z, zagosti jo (komu)

2. prehodni glagol
s prevaro doseči, nepošteno posegati na, z nepoštenimi sredstvi vplivati na; upravljati ali voditi na varljiv, nepošten, goljufiv, sleparski način

to rig an election nepošteno izvesti volitev
to rig up (down) the prices zvišati, naviti (znižati) cene
to rig the market trgovina izzvati umeten dvig ali padec cen na tržišču, špekulacijsko vplivati na tržne cene ali tečaje; nepošteno voditi ali upravljati

ring up prehodni glagol
poklicati po telefonu, telefonirati

ring me up! telefoniraj mi!
to ring up the curtain dati znak z zvoncem za dvig zastora; začeti predstavo

samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.

skokovít (-a -o) adj. saltuario, intermittente; enorme, considerevole, forte:
skokoviti dvig cen nafte l'impennata dei prezzi del petrolio