Franja

krempeljc [é] moški spol živalstvo, zoologija der Klauenfuß, die Klaue
dvojni krempeljc die Doppelklaue

križ¹ moški spol (-a …) oblika: das Kreuz; na okenskih krilih: die Kreuzsprosse; pri kartah: das Kreuz, das Treff; tehnika pri tkanju: die Rispe
astronomija Južni križ das Kreuz des Südens, Südliches Kreuz
astronomija Severni križ das Kreuz des Nordens, Nördliches Kreuz
malteški križ Malteser Kreuz, tehnika das Malteserkreuzgetriebe
šmarni križ rastlinstvo, botanika (šentjakobski grint) das Jakobskraut
Rdeči križ Rotes Kreuz
tehnika das -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, Schrägkreuz, dvojni Doppelkreuz, kolutni Scheibenkreuz, koordinatni Koordinatenkreuz, osni Achsenkreuz, vrtljivi Drehkreuz)
nitni križ das Fadenkreuz
zastružni križ das Treibschneekreuz/Triebschneekreuz
kljukasti križ das Hakenkreuz
oblika križa die Kreuzform
v obliki križa kreuzförmig, kreuzartig
figurativno (deset let starosti) sedem križev siebzig Jahre

lok³ [ó] moški spol (-a …)
glasba dvojni lok der Doppelstrich
pri godalih: der Bogen (violinski Geigenbogen)

lom¹ [ô] moški spol (-a …)

1. fizika die Brechung (dvojni Doppelbrechung, žarkov Strahlenbrechung)

2. tehnika, geologija der Bruch (krhki Sprödbruch, Trennbruch, stroja Maschinenbruch, trajni Dauerbruch)
školjkasti lom muscheliger Bruch
tlačni lom der Druckbruch, der Druckkollaps
lom strmine der Gefällsbruch, der Gefällswechsel
odporen proti lomu bruchsicher, bruchfest

lōrīcātiō -ōnis, f (lōrīcāre) „oklepitev, oklepljenje“; metaf.: duplex l. Vitr., Dig. dvojni pod, dvojni tlak.

lūsitō -āre -āvī (dvojni frequ. in intens. glag. lūdere)

1. igrati se: Varr. ap. Non., aut anites aut coturnices dantur qui cum lusitent Pl., aleā Gell.

2. metaf. (nagajivo) (po)šaliti se: de quo poëtica sic lusitavit Tert.

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

mānsitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. glag. manēre) ostajati, stalno (pre)bivati, stanovati: mecum denuo mansitavit Fr., propter vicinum fluvium mansitare Iul. Val., ne sub eodem tecto mansita Hier., in oppidis Plin., familia omnis sub eodem tecto mansitaverat T.

missitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. k mittere) (večkrat) (od)pošiljati: supplicantes legatos S., quod incolumi Hernico nomine missitaverant simul cum iis Samniti auxilia L., codicilli missitati Plin., per orbem terrae litteras m. Fr., in corticibus arborum mutuo epistularum alloquia Hier.

mlin¹ moški spol (-a …) die Mühle; kolesje: das Mahlwerk; obrat: der Mühlenbetrieb; -mühle (dvojni Zwickmühle, krogelni Kugelmühle, na veter Windmühle, za kosti Knochenmühle, za odpadke Abfallmühle, za žito Getreidemühle, palični Stangenmühle, parni Dampfmühle, stožčasti Kegelmühle, udarni Schlagmühle, Prallmühle, valjčni Walzenmühle, vodni Wassermühle)
figurativno to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
božji mlini meljejo počasi (pa gotovo) Gottes Mühlen mahlen langsam (aber fein)

most¹ [ó] moški spol (-u, -ôva, -ôvi) gradbeništvo, arhitektura die Brücke, -brücke (betonski Betonbrücke, kamnit Steinbrücke, lesen Holzbrücke, masiven Massivbrücke, železen Eisenbrücke; iz armiranega betona Stahlbetonbrücke, dvigalo Hubbrücke, dvižni Klappbrücke, zgodovina Fallbrücke, Zugbrücke, dvojni dvižni Doppelklappbrücke, gredni Balkenbrücke, gredni z enim poljem Einfeldbrücke, z več polji Mehrfeldbrücke, jekleni mrežasti Stahlgitterbrücke, ločni Bogenbrücke, ločni z nadgradnjo Deckbrücke, ločni s podgradnjo Stabbogenbrücke, palični Fachwerkbrücke, ploščati Flachbrücke, pokriti Hausbrücke, pontonski Schiff(s)brücke, Pontonbrücke, portalni Portalbrücke, previsni Auslegerbrücke, verižni Kettenbrücke, viseči Hängebrücke, z nosilnimi jambori Schrägseilbrücke, Zügelgurtbrücke, vrtljivi Drehbrücke, vrvni Seilbrücke, z rešetkastim lokom Fachwerkbogenbrücke; kotalni Rollbrücke, sklopljivi Klappbrücke, zasilni Notbrücke; avtocestni Autobahnbrücke, cestni Straßenbrücke, za pešce Fußgängerbrücke, železniški Eisenbahnbrücke, Bahnbrücke)
most vzdihljajev Seufzerbrücke
figurativno oslovski most Eselsbrücke
figurativno zračni most Luftbrücke
ležišče mostu das Brückenlager, Bruckenauflager
opornik mostu das Brückenwiderlager
gradnja mostov/mostu der Brückenbau
figurativno der Brückenschlag
figurativno vzpostaviti most eine Brücke schlagen
(premostitev) der Brückenschlag; čez avtocesto ipd.: die Überführung
transportni most die Schwebefähre
vojska gradnja pontonskega mostu der Kriegsbrückenschlag
figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrennen

mouture [mutür] féminin mletje; mletvina; soržica; figuré premlevanje (že obravnavanega predmeta)

pain masculin de mouture soržičen kruh
tirer d'un sac deux moutures (figuré) imeti dvojni dobiček

naslov² moški spol (-a …) der Titel; (častni Ehrentitel, doktorski Doktortitel, dvojni Doppeltitel, plemiški Adelstitel, profesorski Professorentitel)
lov za naslovi die Titeljagd
imeti naslov einen Titel innehaben
nagovarjati z naslovom betiteln

novellus 3 (dvojni demin. k novus)

1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.

ógelnik (tehnika) équerre ženski spol en fer; comière ženski spol ; (kamen) pierre ženski spol angulaire

zidarski ogelnik équerre de maçon
risalni dvojni ogelnik équerre en T

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

option [ɔ́pšən] samostalnik
izbira, izbor, svobodna izbira, pravica do izbire
pravno možnost; izhod
ekonomija predkupna pravica, pravica do opcije, pravica do prodaje in nakupa po določem ceni v določenem roku

option of a fine pravica do izbire globe namesto zapora
local option pravica nižje instance do prepovedi prodaje alkohola
at one's option po izbiri
to make one's option izbrati
I had no option but to moral sem; nisem imel druge izbire, kot da
ekonomija plain option enostaven premijski posel
ekonomija double option dvojni premijski posel

ovin|ek¹ moški spol (-ka …) die Kurve, die Kehre, die Biegung, (koleno) die Krümmung
oster ovinek die Spitzkehre, der Knick
-kurve (desni Rechtskurve, dvojni Doppelkurve, levi Linkskurve)
potek ovinka der Kurvenverlauf
vožnja v ovinku die Kurvenfahrt
zanašati v ovinku untersteuern, übersteuern

pēnicillum -ī, n in pēnicillus -ī, m (dvojni demin. k pēnis preko pēniculus)

1. čopič: Ci., Q., Plin.; meton. slikarstvo: Plin.; od tod metaf. stilistično opisovanje: pingam coloribus tuis penicillo meō Ci. ep.

2. vlakenca za rane, pukanica: Plin., Cels.

3. goba za brisanje: Plin., Col.

pobótnica quittance ženski spol , acquit moški spol , reçu moški spol , récépissé moški spol de paiement

pobotnica za elektriko, stanarino quittance d'électricité, de loyer
dati, potrditi pobotnico donner quittance (ali reçu) de quelque chose
proti dvojni pobotnici contre double reçu, contre quittance double