ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
alp. ledeniške dereze ramponi
ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
ledeniški potok acqua di disgelo
ledeniško jezero lago glaciale
ledeniška erozija esarazione
geogr. ledeniška groblja morena
geogr. ledeniška krnica circo glaciale
geol. ledeniški grušč marocca
geol. ledeniški mlin mulino glaciale
Zadetki iskanja
- longueur [lɔ̃gœr] féminin dolžina, dolgost; dolgotrajnost, dolgo trajanje figuré počasnost
longueur d'onde valovna dolina
longueur focale (optique) goriščna razdalja
longueur d'arrêt (automobilisme) zavorna dolžina (razdalja)
longueur de roulement au décollage, à l'atterrissage dolžina za vzlet, za pristanek
en longueur po dolžini
mesure féminin de longueur dolžinska mera
saut masculin en longueur (sport) skok v daljino
(sport) gagner d'une longueur zmagati za dolžino
traîner, tirer en longueur vleči se, zavlačevati se - misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje
misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico - Murcia -ae, f Múrcija
1. Venerino bogočastno ime: Fest., P. F., ad Murciae (sc. aedem) ali ad Murciam L., Varr. pri Murcijinem svetišču (v ozki dolini med Palatinom in Aventinom). Ime so pozneje izvajali iz murtus, zato so ga pisali Murtia ali Murtea ali Myrtea, kot da gre za boginjo mirte: Varr., Plin., Tert. — Od tod adj. Murcius (Murtius) 3 Múrcijin: metae v velikem cirkusu (circus maximus) blizu Murcijinega svetišča, vallis Cl., Serv., Symm. ozka dolina med Palatinom in Aventinom, kjer je stalo Murcijino svetišče.
2. boginja lenobe: Aug., Arn. - Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa
1. ime lovske psice: O.
2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat. - Nemea -ae, f, m (Νεμέα) Némea
1. f gozdna dolina in trg v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, posvečenim nemejskemu Zevsu, v katerem je stalo krasno svetišče in so se vsako tretje leto obhajale nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V., Fl. — Pesn. soobl. Nemeē -ēs, f (Νεμέη) Némea: Mart., Stat. — Od tod adj.
a) Nemeaeus (Nemeēus) 3 (Νεμεαῖος) neméjski: leo Ci., moles ali pestes (= leo) O., vellus O. levja koža, arma Stat.; o ozvedju Lev: Nem. Leo Lucan., Nemeaei pectora monstri Mart.
b) Nemeus 3 neméjski: Hier.; subst. Nemea -ōrum, n (τὰ Νέμεα) neméjske (bojne) igre: Hyg., nobile ludicrum Nemeorum L., Nemea vincere Vitr. zmagati na nemejskih igrah.
2. m reka, ki se pri Korintu izliva v Lehajski zaliv: V. - prečn|i [é] (-a, -o) querverlaufend, Quer- (format das Querformat, nosilec der Querträger, opornik die Querstrebe, padec die Querneigung, suport der Quersupport, der Querschlitten, šiv die Quernaht, cesta die Querstraße, cev der Querriegel, delitev die Querspaltung, dolina geografija das Quertal, dvorana der Quersaal, glava das Querhaupt, gred der Querbaum, oproga der Quergurt, lega die Querlage, nit der Querfaden, ojačitev die Queraussteifung, pot der Querweg, povezava die Querverbindung, prema der Querlenker, razpoka der [Querriß] Querriss, sila die Querkraft, smer die Querrichtung, stavba das Quergebäude, stena die Querwand, stran die Querseite, streha das Querdach, vez der Querverband, vrsta die Querreihe, vzmet die Querfeder, zgradba der Querbau); gradbeništvo, arhitektura na strehi: Zwerch- (zatrep der Zwerchgiebel, nastrešnica das Zwerchhaus, strešina das Zwerchdach)
- prelómniški (-a -o) adj. geol. di frattura:
prelomniška guba falda di corrugamento
prelomniška dolina dolina di frattura - razgrínjati (-am) | razgrníti (-em)
A) imperf., perf.
1. stendere; dispiegare:
razgrniti prt stendere la tovaglia
razgrniti krila dispiegare le ali al volo
2. spargere; sciorinare
3. (razkrivati, razkriti) scoprire, svelare, esporre, presentare:
esejist razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike il saggista mette a fuoco il proprio tempo e gli autori contemporanei
B) razgrínjati se (-am se) | razgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. stendersi, estendersi:
po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi sul versante solatio del monte si stendono vigneti
2. spuntare, emergere, aprirsi:
za ovinkom se je pod nami razgrnila lepa dolina superata la curva, si aprì in basso una valle amena - reculé, e [rəküle] adjectif oddaljen, odmaknjen
vallée féminin reculée odmaknjena dolina
les temps les plus reculés davni časi - Rēsia f geogr. Rezija:
Valle di Resia Rezijska dolina
B) m
1. (f -na) Rezijan, Rezijanka
2. jezik rezijanščina, rezijansko narečje - resserré, e [rəsɛre] adjectif stisnjen, zaprt
vallée féminin resserrée zaprta dolina - retired [ritáiəd]
1. pridevnik
odmaknjen, samoten, osamljen; malo obiskovan; upokojen, živeč v pokoju
retired general general v pokoju
retired list seznam upokojenih
a retired oldster pogovorno star penzionist
retired pay pokojnina
a retired spot (valley) odmaknjen, samoten kraj (dolina)
to place on the retired list upokojiti
2. prislov
odmaknjeno
to live retired živeti v odmaknjenosti - rézijski (-a -o) adj. geogr. resiano, di, della Resia:
Rezijska dolina Valle di Resia - samóten lonely, lonesome, solitary, secluded; retired
iti na samóten sprehod to take a solitary walk
samóten (odmaknjen, zakoten) kraj (dolina) a secluded spot (valley) - savínjski (-a -o) adj. geogr. di, della Savinja:
Savinjska dolina valle della Savinja
savinjski hmelj luppolo della valle della Savinja
gastr. savinjski želodec sorta di ventresca (specialità della zona) - scenic [sí:nik]
1. pridevnik (scenically prislov)
scenski, sceničen; gledališki, odrski, dramski, dramatski; slikovit, izrazit (za sliko), pokrajinski
scenic beauties pokrajinske lepote
scenic effects odrski, dramatski efekti
scenic road (ameriško) turistična cesta
a scenic valley slikovita dolina
2. samostalnik
film lepot narave; pokrajinski film - slép (-a -o)
A) adj.
1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno
2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione
3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine
4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso
5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca
6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re - sólza larme ženski spol , (pesniško) pleur moški spol
krokodilove solze larmes de crocodile
solze veselja larmes de joie
dolina solz vallée ženski spol de larmes, monde moški spol terrestre
s solzmi v očeh les larmes aux yeux
ganjen do solz ému (ali touché) aux larmes
točiti, pretakati solze verser (ali répandre) des larmes, pleurer
točiti bridke (ali grenke) solze répandre des larmes amères
točiti vroče solze pleurer à chaudes larmes
smejati se skozi solze rire entre ses larmes
smejati se do solz rire aux larmes
stopiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes, se noyer dans les larmes (ali dans les pleurs), être tout éploré - sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo