Franja

mêhek soft; (meso) tender; (sadje) mellow

zelo mêhek as soft as velvet (ali down, butter)
mêhko kuhano jajce soft-boiled egg; (nežen, blag) mild, gentle, soft-hearted, tender-hearted; delicate, lenient; (omehčan) mollified
napraviti mêhko, postati mêhek to soften; to tender

mil¹ (-a, -o)

1. (ljub) lieb

2. (ljubek) obraz ipd.: anmutig, hold
mil obraz das Engelsgesicht, Madonnengesicht
(prikupen) süß (tudi vonj)

3. (prikupljiv, nežen) anschmiegend, anschmiegsam

4. (blag) značaj: sanft, sanftmütig; sodba: mild

5. (usmiljen) gnädig

6. (blag) zrak: lind, podnebje: mild
mila klima mildes Klima, medicina das Schonklima

7. (blag) pralno sredstvo, čistilo: schonend, nicht scharf

8.
figurativno milo rečeno gelinde gesagt, mild gesagt
sreča (mu/ji) je mila das Glück lacht (ihm/ihr)
milo za drago die Retourkutsche
vrniti milo za drago heimzahlen, mit gleicher Münze heimzahlen, Gleiches mit Gleichem vergelten, den Spieß umkehren

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!

nagíb (breg) slope, incline, inclination, leaning, slant; (vzpon) gradient, acclivity, (navzdol) declivity; (ladje, zgradbe) list, tilt; figurativno motive (za for), impulse

blag nagíb (strmina) gentle slope

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

rah|el (-la, -lo)

1. zemlja, sneg, testo, struktura, lasje, tkanina: locker; tkanina, volna: fein; sneg, volna, vata: flockig; vozel: lose

2. (blag) sanft; dotik: leise, sacht(e); veter, dež, glavobol, rdečica, spanec, sunek, udarec: leicht; pritisk: leicht, zart; rdečica, nasmeh: fein; okužba: leichtgradig
rahla naoblačenost leichte Bewölkung, Wolkenschleier množina

3. (neodporen) zdravje, živci: zart, labil
|
figurativno rahel namig s kolom po glavi der Wink mit dem Zaunpfahl
| ➞ → rahlo

reminder [rimáində] samostalnik
oseba ali stvar, ki spomni; spomin, namig (of na)
(pismeni) opomin

a gentle reminder blag, vljuden opomin

šampon samostalnik
1. (za umivanje las ali dlak) ▸ sampon
2. (za čiščenje) ▸ sampon, tisztítószer
Vse raztresene ostanke poberite s preproge, nato na madež nanesite šampon za čiščenje preprog po navodilih proizvajalca. ▸ A szétszóródott maradékot szedje fel a szőnyegről, utána a foltra tegyen szőnyegtisztítószert a gyártó utasításai alapján.
Najprej avto rahlo sperite, bolj namočite, potem pa površine zdrgnite z gobo in specialnim šamponom za avtomobile. ▸ Először öblítse le az autót, alaposan nedvesítse be, utána pedig szivaccsal és speciális autósamponnal dörgölje át a felületeket.

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

značáj (-a) m

1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
težek, neprijeten značaj un brutto carattere
biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
nacionalni značaj il genio della nazione

2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
odkrit značaj carattere aperto
ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
agr. značaj vina caratteristiche del vino
psih. asocialni značaj carattere asociale

ἀγανός 3 (ἄγαμαι) ep. poet. prijazen, mil, blag, ljubezniv.

ἀγανό-φρων 2 (φρήν) ep. blag, prijazen.

αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.

ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.

ἁπᾰλός 3 nežen, mehek, mlad, blag, mehkužen; ἁπαλὸν γελάσαι sladko se zasmejati, namuzniti se.

γνήσιος 3 (γίγνομαι) 1. zakonski, pravi, pristen, enakoroden; τὸ γνήσιον pristnost, resničnost NT. 2. pošten, pravičen, blag NT. – adv. γνησίως v resnici, pošteno NT.

ἐν-ηής 2 [Et. iz ἐν-ᾱϝης, gršk. ἀίτας prijatelj] ep. dobrohoten, prijazen, naklonjen, blag.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.