Franja

Wohnschlafzimmer, das, soba za bivanje in spanje

зимовка f (pre)zimovanje; bivanje na kraju zimskega dela

abréger [-reže] verbe transitif skrajšati; napraviti povzetek, resumirati

abréger un mot, un article, la distance, son séjour à Paris skrajšati besedo, članek, razdaljo, svoje bivanje v Parizu
pour abréger da na kratko povem
abrégeons! au fait! bodimo kratki! k stvari!

autorisation [-rizasjɔ̃] féminin pooblastitev; odobrenje, dovoljenje; pooblastilo; juridique koncesija

par autorisation po pooblastilu, naročilu
sans autorisation neupravičeno, brez pooblastila
sur autorisation préalable po predhodni odobritvi
autorisation écrite pismeno pooblastilo
autorisation d'exportation, d'importation izvozno, uvozno dovoljenje
autorisation de séjour dovoljenje za bivanje
autorisation de construire, de bâtir gradbeno dovoljenje

bivalen pridevnik
1. (o pogojih za bivanje) ▸ lakhatási, lakásObnovljena hiša zgovorno razkriva značilnosti bivalne kulture rudarskih družin. ▸ A felújított ház híven tükrözi a bányászcsaládok lakáskultúrájának jellemzőit.

2. (namenjen bivanju) ▸ lakó, tartózkodásiS kuhinjskim pultom kuhinjo ločite od bivalnega prostora. ▸ A konyhát konyhapulttal választjuk el a lakótértől.
Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen izgradnji bivalne skupnosti. ▸ A bevételt lakóközösség létrehozására fordítják.
Povezane iztočnice: bivalna prikolica, bivalna skupnost, bivalna viza, bivalni kontejner, bivalni vizum, bivalno dovoljenje

bivalna prikolica stalna zveza
(vozilo za bivanje) ▸ lakókocsi

bivalni kontejner stalna zveza
(objekt za bivanje) ▸ lakókonténer

bólnica bolnišnica hospital; infirmary

bólnica, bolnišnica za duševne bolezni mental hospital, lunatic asylum
poljska bólnica, bolnišnica field hospital
prevoz, sprejem v bólnico, bivanje v bólnici hospitalization
odpeljati v bólnico to put in (a) hospital, to hospitalize
sprejeti v bólnico to admit to (a) hospital

bolnišnica samostalnik
(zdravstvena ustanova) ▸ kórházPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

les Chambres senat in poslanska zbornica
chambre d'agriculture poljedelska komora
chambre à air (automobilisme) zračnica
chambre d'amis soba za goste
chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
chambre de commerce trgovinska zbornica
chambre à coucher spalnica
chambre à louer soba za oddajo
chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
chambre d'enfants otroška soba
chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
chambre frigorifique, froide hladilnica
chambre garnie, meublée opremljena soba
chambre à gaz plinska celica
Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
chambre indépendante soba s posebnim vhodom
chambre à un lit soba z eno posteljo
chambre des machines strojnica (prostor)
chambre de métiers obrtna zbornica
chambre noire, obscure (photographie) temnica
femme féminin de chambre sobarica, hišna
musique féminin de la chambre komorna glasba
ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
pot masculin de chambre nočna posoda
robe féminin de chambre domača halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
faire la chambre pospraviti sobo
faire chambre à part ločeno spati
garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
travailler en chambre delati na domu, doma
il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)

colō -ere, coluī, cultum

1. agr. obdel(ov)ati, (vz)gojiti, vzgajati: praedia Ci., Col., agrum L., Eutr., ager Campanus colitur a plebe Ci., qui ruri habitarit et in agro colendo semper vixerit Ci., c. agros Ci., C., N., Cu., Col., rus V., rura Cat., Tib., Col., arva H., O., Q., fundum Ca., Varr., H., glaebam O., solum, terram Col., hortum Cu., hortos V., O., dura cultu haec plaga est L. težko je obdelovati, c. vitem Ci., Gell., arbores H., Gell., ne arva simul et vineta et oleas et arbustum colant Q.; s proleptičnim obj. gojiti: c. fructus V., fruges, poma O.; occ. s poljedelstvom se ukvarjati, kmetovati: Dig., duo … spectasse videntur Italici homines colendo, possentne … Varr., qui colendi aut pascendi causā esse in agro consuerant Ci., colendi haud facilem esse viam V.; od tod

2. sinekdoha bivati, naseljen (doma) biti v kakem kraju, prebivati, stanovati
a) brez obj.: hic Pl., Maurusii prope Oceanum adversus Gades colunt L., c. supra Bosporum Cu., ultra Tanaim usque ad Thraciam Cu., colunt discreti ac diversi, ut campus placuit T.
b) z obj.: homines, qui has nobiscum terras colunt Ci., c. Hibernum L. ob Hibernu prebivati, regionem ultra Istrum iacentem Cu.; v pass.: colitur ea pars frequentissime Ci. je najbolj poseljen; pesn.: me iuvat in prima coluisse Helicona iuventa Pr. da sem pesnil že v zgodnji mladosti; pogosto o božanstvih, ki jih častijo v kakem kraju: Cat., deos deasque veneror, qui hanc urbem colunt Pl., dii, qui hanc urbem, hos sacratos lacus lucosque colitis L., (Carthago), … quam Iuno fertur … coluisse V., nymphisque colentibus undas O.

3. skrbeti za kaj, za koga, negovati: genus hominum Pl., ille (Iuppiter) colit terras V., dum (Castor et Pollux) terras hominumque colunt genus H.; occ.
a) z živežem preskrbeti (preskrbovati), zalagati, živež dajati, preživljati: c. domicilia Varr. ap. Non. ugodno za bivanje napraviti, neque milites artē (skopo) colam, me opulenter (obilno) S.
b) (o)krasiti, (o)zaljšati, (o)lepšati: corpora si veteres non sic coluere puellae O., formam augere colendo O., thalami ebore culti O., c. capillos Tib., bracchia et lacertos auro Cu., domos vivo Petr.
c) (duševno) (vz)gojiti, omikati, izobraziti (izobraževati), blažiti, poblažiti (poblaževati), (o)plemenititi: genus orationis Ci., pectus ingenuas per artes O., ingenium singulari rerum militarium prudentiā Vell.
č) skrbno gojiti, negovati, izvrševati, opravljati, skrbeti za kaj, držati se česa, v čislih imeti, čislati: pietatem Pl., amorem Pl., V., Tib., amicitiam Pl., Ci., amicitiam populi Romani S., amicitias Ci., amicitiam cum fide Cu., fidem Ci., Cu., fidem rectumque O., iustitiam et liberalitatem Ci., diligentiam Ci., pudorem ac pudicitiam Ci., in officio colendo sita est honestas, in neglegendo turpitudo Ci., studia haec in Latio tum vehementius colebantur Ci., c. artes pessumas S., et patrias artes militiamque colant O., artes liberales studiosissime c. Suet., ius religiose Corn., ius ac fas L., pacem L., bonos mores S., morem Plin. iun., vitam Pl., V. (življenje) živeti, brevem vitam Pl., vitam illam inopem Ter., nec victum nec vitam illam Ci. ep., aevom Lucr. preživljati, aurum Pr. biti hlapec zlata.

4. božanstva idr. z darovi, obredi, uslugami (po)častiti, moliti, spoštovati: deos Ci., L., O., Siculi Hennensem Cererem maxime colunt Ci., maiores in deorum numero c. Ci., deûm maxime Mercurium solunt C., Phoebe, … si te coluique coloque O., c. Latonam per aras, deum pietate ali templis O., Apollinem eximia religione Cu., reges inter deos Cu.; v pass.: cura pii diis sunt et qui coluere, coluntur O., o colendi semper et culti (sc. Phoebĕ et Diana) H., ubi pro deo vates antiquus colitur L. po božje, id, quod pro deo colitur Cu., cum se templis et effigie numinum, per flamines et sacerdotes coli vellet (Augustus) T.; occ.
a) kak kraj ali tisto, kar je v njem, kot sveto častiti: Musarum delubra Ci., sacra Musarum O., in sacrarium, quod summa colebatur caerimonia N., c. sacellum sanctissime N., aram ritu alicuius dei L., sanctas aras O., templum miro honore V., templa O., Bellonae templum tanta religione colitur, ut … Auct. b. Alx., simulacrum supplicationibus c. Suet.
b) praznike idr. obhajati, posvečevati, izvrševati, vršiti: quae sacra maiores nostri coluerunt Ci., c. sacra Musarum O., festa caesā sue O., morem sacrum V., religiones pie magis quam magnifice L.; pren.: sacra litterarum c. Q.
c) komu uslužen biti, služiti, koga ali kaj častiti, spoštovati, visoko ceniti: quem patris loco colere debebas Ci., hospites colere atque observare Ci., litteris absentem coli ab aliquo N. prejeti pismene dokaze spoštovanja od koga, nomen ipsum (regis) colere venerarique Cu., c. externos et adulari T.; z abl. instrumenti: c. aliquem donis L., honoribus muneribusque L. s častmi in darovi obsipavati, c. aliquem summā observantiā Ci., tantā veneratione pulcherrimum opus colebatur Plin. iun.; včasih v slabem pomenu: cum de Siculis male mereretur, civīs Romanos coluit, iis indulsit Ci. — Od tod

1.
a) subst. pt. pr. colēns -entis, m prebivalec: Antrona voluntate colentium recepit L.
b) adj. pt. pr. colēns -entis časteč; kot subst. z gen. častilec, častitelj: religionum Ci.

2. adj. pt. pf. cultus 3, adv. -ē
a) vzgojen, obdel(ov)an, zasajen: ager, qui nulla ex parte fuit cultus — nunc est cultissimus Ci., loci c. Ci., horti c. O., quos, cumque feret cultus tibi fundus honores H., fundus cultior Q., loca cultiora Cu., rus cultissimum Col., materia (les) culta et silvestris Ci.; subst. culta -ōrum, n obdelana zemlja, nasadi: Front., an culta ex silvestribus facere potui? L., culta evastata sunt bello L., per pinguia culta V., Democriti pecus edit agellos cultaque H., culta et dumeta Col.
b) s hrano vzgojen, rejen, prehranjen: bene c. Aug.
c) lepo opravljen, naličen, okrašen, ličen, zal, čeden: adulter O., non bene culta puella O., femina cultissima O., turba muliebriter culta Cu., sacerdos veste candidā cultus Plin., matrona culta purpurā Suet., minister, quo nec filia cultior nec uxor Mart., lectulus … cultius stratus Val. Max., cultius progredi Iust.; o pesniku: discentur numeri, culte Tibulle, tui O. lični.
č) olikan, omikan, izobražen, uglajen: Gell., Aur., animi non omnes culti fructum ferunt Ci., c. carmina O., corporum habitum et nitorem cultiora quam pastoralia esse L., cultiora tempora et ingenia Cu., turba cultior Sen. ph. bolj omikano občinstvo, vita cultior Iust., culte loqui O. ali dicere Sen. rh., Q., cultius dicere Sen. rh., T.; subst. cultiōrēs -um, m bolj izobraženi ljudje, izobraženci: Front.

conseiller [kɔ̃sɛje] verbe transitif svetovati, dati nasvet (quelqu'un komu)

conseiller quelque chose à quelqu'un (na)svetovati komu kaj
conseiller un enfant dans ses études svetovati otroku pri učenju
il a été mal conseillé slabo so mu svetovali
le médecin lui a conseillé le bord de la mer zdravnik mu je svetoval, priporočil bivanje ob morju
je vous conseille de vous taire svetujem vam, da molčite

devenir* (glej venir) zgoditi se, nastati

el devenir bivanje, bitje

dežel|a² [ê] ženski spol (-e …) (podeželje) das Land, ländliche Bereiche
na deželi auf dem Lande
krajše bivanje na deželi der Landaufenthalt
zdravnik/župnik na deželi (podeželski) der Landarzt/Landpfarrer
z dežele vom Lande
beg z dežele die Landflucht
figurativno nedolžnost z dežele die Unschuld vom Lande, die Landpomeranze
| ➞ → podeželje, ➞ → podeželski

dokaz moški spol (-a …) der Beweis (tudi pravo)
dokaz prisotnosti neke snovi, istovetnosti, očetovstva itd.: der Nachweis
(izkaz) der Erweis; (potrditev) die Bezeugung
dokaz krivde pravo die Überführung
kot dokaz als Beweis
-beweis (z alibijem Alibibeweis, pristnosti Echtheitsbeweis, krivde Schuldbeweis, ljubezni Liebesbeweis, nedolžnosti Unschuldsbeweis, prijateljstva Freundschaftsbeweis, resnice Wahrheitsbeweis, za bivanje Božje Gottesbeweis, z izvedencem Sachverständigenbeweis, nasprotni Gegenbeweis); -nachweis (alkohola Alkoholnachweis, istovetnosti Identitätsnachweis, očetovstva Vaterschaftsnachweis, vročitve Zustellnachweis, sledov Spurennachweis)
predložiti dokaz den Beweis antreten
izvajati dokaze Beweise führen
izvajalec dokazov der Beweisführer
teža dokazov Last der Beweise
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen

dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben

dovoljênje permission ženski spol , autorisation ženski spol , consentement moški spol ; permis moški spol

dati dovoljenje donner (ali accorder, concéder) une autorisation
prositi za dovoljenje demander la permission (ali l'autorisation)
vozniško dovoljenje permis moški spol de conduire
avtomobilsko vozno, prometno dovoljenje carte ženski spol grise
z dovoljenjem avec votre permission, sauf votre respect
dovoljenje za bivanje permis moški spol de séjour
gradbeno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol) de construire (ali de bâtir)
izvozno, uvozno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol, licence ženski spol) d'exportation, d'importation
lovno dovoljenje permis moški spol de chasse
vstopno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol) d'entrée

dovoljênje (-a) n permesso, licenza, concessione, autorizzazione; lasciapassare:
(vljudnostna fraza) z dovoljenjem? (è) permesso?
gradbeno dovoljenje concessione, licenza edilizia
obrtno dovoljenje licenza (di esercizio)
prometno dovoljenje permesso di circolazione
vozniško dovoljenje patente di guida
dovoljenje za bivanje permesso di soggiorno
dovoljenje za delo permesso di lavoro
dovoljenje za lov, ribolov licenza di caccia, di pesca

dovoljênje permiso m ; licencia f

z dovoljenjem! ¡con permiso!
z Vašim dovoljenjem con su permiso
brez dovoljenja sin permiso
dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia