Franja

nātūri-ficātus 3 (nātūra in facere) ki je postal bitje, bivajoč, oživljen, oživel: animae Tert.

nespomènica ž ekspr. sovražno bitje, ki ga ni dobro po imenu klicati, kača, čarovnica

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

palpitation [-tasjɔ̃] féminin utripanje, trzanje, tresenje; figuré razburjenje; bitje srca

peri [píəri] samostalnik
mitologija vilinsko bitje (v perzijski mitologiji)

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

pouls [pu] masculin utrip(anje) žile, bitje žile, pulz

prendre le pouls à quelqu'un izmeriti pulz komu
prendre le pouls, tâter le pouls (figuré) informirati se o položaju
tâter le pouls de quelqu'un potipati komu žilo, figuré izpraševati koga

prōtoplasma -atis, n (gr. *πρωτόπλασμα) prva stvaritev, prvo bitje (o prvem človeku), protoplázma: Ven.

pulsatif, ive [-satif, iv] adjectif ki poviša bitje žile; ki povzroča utripanje srca

rational [rǽšənəl]

1. pridevnik (rationally prislov)
razumski, umstven, racionalen; razumen, umen, pameten
matematika racionalen; znanstveno potrjen, dokazan; smotrn, racionalen, praktičen

rational dress nova, (nenavadna), a praktična ženska obleka (npr. hlače namesto krila)
rational horizon pravo obzorje
rational number matematika racionalno število
man is a rational animal človek je z razumom obdarjena žival

2. samostalnik
razumsko, razumno bitje

rationals = rational dress množina ženske kratke hlače (namesto krila)

rhythm [ríðəm] samostalnik
ritem; takt; prozodija, mera
figurativno pravilno periodično vračanje, umerjenost (gibov itd.), pravilna rast in upadanje; harmonija, skladnost
medicina bitje žile

dance rhythms plesni ritmi
three-four rhythm tričetrtinski takt
vital rhythm življenjski ritem
to have (a sense of) rhythm imeti čut za ritem

she [ši:]

1. zaimek
ona

she who tista, ki

2. samostalnik (množina shes, she's)
ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica

3. pridevnik
(v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)

the only she I admire edina ženska, ki jo občudujem
is the child a he or a she? je otrok deček ali deklica?
a litter of 2 hes and 3 shes skot dveh samčkov in treh samičk
I like my new car, she is so smart všeč mi je moj novi avto, je tako ličen
she-wolf volkulja
she-bear medvedka
she-devil vražja ženska, vrag v ženski podobi
she-dragon figurativno hišni zmaj
she-king slabšalno babji kralj
she-relatives žensko sorodstvo

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

sublīmitās -ātis, f (sublīmis)

1. visokost, višina: corporis Q., cucurbitarum natura sublimitatis avida Plin., altera sublimitatium (sc. lunae) causa Plin.; meton. (pri)dvignjen prostor, vzvišek: cellarum Col.

2. metaf.
a) vzvišenost, veličastnost, veličanstvo, privzdignjenost, velikost, izvrstnost, plemenitost, sublimnost: invicti animi Plin., in pictura summa sublimitas Plin., honorum Porph.; meton. vzvišeno bitje: illa sublimitas Cypr. (o bogu).
b) occ. vznesenost, zanòs, zanôsnost, zanesenost, polet v govoru in pisanju: heroici carminis Q., in verbis sublimitas petitur Q., sublimitas et splendor narrandi Plin. iun.

sylphe masculin, sylphide féminin [silf, silfid] silf, silf(id)a, ljubko bitje, navadno ženskega spola; zračna vila (poosebljenje elementarne sile zraka)

toll¹ [tóul]

1. samostalnik
svečano zvonjenje (zlasti umrlemu); bitje zvona, ure

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
počasi, enakomerno zvoniti; zvoniti mrliču; biti (o uri, o zvonu) oznanjati (smrt), klicati, vabiti

toll the death of the king z zvonenjem oznaniti kraljevo smrt
the church clock tolled midnight cerkvena ura je (od)bila polnoč

troll¹ [tróul] samostalnik
nadnaravno bitje, (prijateljski ali zloben) pritlikavec, škrat(elj) (v skandinavski mitologiji)

tuffo m

1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

2. šport skok v vodo

3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo

Überwesen, das, nadčloveško bitje

vērme m

1. črv:
verme dei bambini (ascaride) otroška glista
verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič

2.
vermi pl. med. gliste

3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)

4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno

5. pren. črv:
il verme della coscienza grizenje vesti

6. zool. členi polža

7. veter.
mal del verme (farcino) konjska smrkavost