Franja

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

palmin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ pálmaSopomenke: palmov

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmov
Povezane iztočnice: palmino olje

3. (o snovi) ▸ pálma, pálmafaSopomenke: palmov

4. (o lesu) ▸ pálma

palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmaDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje

3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálma
4. (o snovi) ▸ pálmaSopomenke: palmin

pálmov palm(-), of a palm

pálmovovo maslo, olje palm butter, palm oil
pálmova vejica palm branch, palm leaf
pálmovo vino palm wine

pálmov de palmier; de dattier; de cocotier

palmov gaj palmeraie ženski spol
palmovo olje huile ženski spol de palme
palmov stržen palmite moški spol
palmova vejica palme ženski spol, palmette ženski spol

resex -secis (resecāre) sc. palmes mlada obrezana trta (sicer imenovana tudi custos založna (rezervna) vitica oz. pollex kratka vejica, čep; gl. ti besedi): sin aliqua earum vel perfracta vel parum procera fuerit locumque idoneum optinebit, unde vitis anno sequenti revocari debeat, in pollicem tondeatur, quem quidam custodem, alii resecem, nonnulli praesidiarium appellant, id est sarmentum gemmarum duarum vel trium Col.

simból (-a) m

1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

timijan samostalnik
(začimbna rastlina) ▸ kakukkfű

volčin samostalnik
botanika Daphne (grm) ▸ boroszlánPovezane iztočnice: Blagajev volčin, Blagayev volčin, blagajev volčin

vŕbov willow(-)

vŕbov grm willow bush
vŕbove mačice willow catkins pl
vŕbova šiba, vŕbovo protje withy, withe
vŕbova vejica willow twig, osier switch

žajbelj samostalnik
1. (rastlina) ▸ zsályaSopomenke: kadulja
Povezane iztočnice: pisanolistni žajbelj

2. (zdravilni pripravek) ▸ zsályateaMatic mora grgrati žajbelj in jemati antibiotike. ▸ Maticnak zsályateával kell öblögetnie a torkát és antibiotikumokat kell szednie.

βαΐον, τό palmova vejica NT.

βλάστη, ἡ, βλάστημα, ατος, τό, ion. βλαστός, ὁ 1. klica, mladika, list, vejica, rast; pren. potomec. 2. v pl. izvir, rod, rojstvo.

ἔρνος, ους, τό [Et. orior, īri, origo, gršk. še ὄρνυμι] 1. ep. poet. poganjek, mladika, vejica, brst. 2. poet. otrok, hčerka, potomec.

θαλλός, ὁ (θάλλω), ep. poet. θάλος, ους, τό 1. cvetoča, zelena vejica, mladika, ἐλαίης oljčna mladika, listje, brst. 2. otrok, potomec, zarojenec, sin.

ἱκετηρία, ἡ (sc. ἐλαία ali κλάδος) ion. -ίη 1. a) oljčna ali lovorova vejica onih, ki prosijo pomoči; τίθημι παρά τινι prosim koga pomoči; b) NT ponižna prošnja, molitev. 2. zaščitnik ponižno prosečih; Ζεύς pridevek Zevsa, kot zaščitnika prosečih varstva.

κλάδος, ὁ poet. [Et. slov. klada (iz kol-da), nem. Holz (iz holt). – dat. κλαδί, pl. κλάδεσι]. 1. mladika, vejica, poganjek. 2. NT zarod, potomstvo.

μυρῑ́κινος 3 ep. tamariskov, ὄζος tamariskova vejica.

μυρρίνη, ἡ, ion. μυρσίνη [Et. semit. izv.] mirta, mirtova vejica, mirtov venec.