Franja

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

horri-ficus 3, adv. -ē (horror in facere)

1. sršav, mršav: caesaries Lucan.

2. grozo vzbujajoč, grozen, grozovit, strašen, strahovit: bustum Lucr., letum, ruinae (Aetnae), lapsus (Harpyiarum) V., acta Val. Fl., poena Gell., fragor, tremor Amm., coetus furiarum Amm.; quo nunc … horrifice fertur divinae matris imago Lucr. s svetim strahom, tako tudi: Lucr. (4, 36).

ìglica ž
1. iglica: vezak veze djevojka zlatnom žicom i srebrnom -om
2. iglica, igla: borove -e
3. bot. krvomočnica, Geranium
4. zool. gl. igla 4.

igual enak, enake oblike, enakomeren, enakovreden, ustrezen, podoben

igual a enak kot, dorasel (čemu)
igual a la muestra ustrezen vzorcu
dos y dos igual a cuatro 2 + 2 = 4
al igual, a la iguala na isti način (de kot); trg al pari
tratar de igual a igual ravnati s kom kot z enakim
en igual de na mestu
por (un) igual enako
belleza sin igual lepota brez primere
todo me es igual vseeno mi je
un igual suyo eden njemu enakih
no tener igual ne imeti sebi enakega
no tiene igual je nenadomestljiv; temu se ne da odpomoči
ha encontrado su igual našel je sebi enakega

in-cruentātus 3 (in [priv.], cruentāre) neokrvavljen, neomadeževan s krvjo: manet inperfossus ab omni inque cruentatus Caeneus Elateïus ictu O. (tmeza). Pri T. (Hist. 4, 37) najdemo v nekaterih verzijah „incruenti“.

in-decoro -āre onečastiti (onečaščati), pačiti, (o)grditi: aliquem: Acc. ap. Non. Vprašljivo pri H. (Carm. 4, 4, 36, kjer v drugih verzijah najdemo: dedecorant).

independence [indipéndəns] samostalnik
neodvisnost (on, of od)
samostojnost; dohodek od premoženja

ameriško Independence Day 4. julij, dan neodvisnosti

in-gredior -gredī -gressus sum (in, gradī)

I. intr.

1. stopati, hoditi, korakati, prihajati: qui in compedibus fuerunt ... tardius ingrediuntur Ci., altius ingredi V., per glaciem L., Cu., per pascua Val. Fl., Mezentius ingreditur campo V., i. solo V., in urbe mediā Gell., in arvis V., per funes Q., per publicum Plin. iun., elephanti gregatim ingrediuntur Plin., tamen ingredi aliquid eodem modo debet Cels. mora iti na prav določen način malo na sprehod; pren.: vestigiis patris i. Ci. stopinje ubirati za očetom, ubirati jo za očetom, stopati za očetom, vestigiis proelii i. Hirt. iti po sledeh boja = zmago izkoristiti (izkoriščati), per titulos tuos O. po vrsti našte(va)ti; (časovno) nastopiti, začeti se: vere ingresso Lucan.

2. (z označeno smerjo) iti, stopiti (stopati) kam, vstopiti (vstopati): Mel., civem Romanum ingredientem in navem Ci., i. in fundum, in stadium, in vitam Ci., ingrediens intra finem eius loci Ci., i. intra munitiones C., ad deos penates Iust. domov; pesn. z dat.: castris V.; tudi brez označene smeri: ingressus sum expellere, ingredientem repellere Ci.

3. metaf. (v)stopiti (vstopati) v kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, lotiti se česa: rebus, in quas ingressa est oratio Ci., quem iam ingressum esse in bellum videbam Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., quibus ducibus in hanc spem sententiamque ingressus sum Ci., in Sesti tribunatum i. Ci. hoteti govoriti o ..., magnā spe ingredior in reliquam orationem Ci., in sermonem C., in spem libertatis Ci. nadejati se svobode, in causam Ci., in rem publicam Auct. b. Afr. začeti služiti državi. —

II. trans.

1. vstopiti (vstopati) kam, nastopiti (nastopati), iti, kreniti kam: tu ingredi illam domum ausus es? Ci., ingressus est urbem Ci., viam Ci., Cu., Q. ali iter Ci., Iuv., Col., Q., Sil., Suet. pot nastopiti, kreniti po poti, napotiti se, iter viae Iuv., mare Ci. na morje iti, carpento Capitolium T., pontem Milvium legati ingredi incipiebant Ci., curru urbem Suet., vestibulum Q., curiam, senatum, forum, provinciam Suet., colles O.; o stvareh: ingreditur nostrum pelagus terras Mel., Euphrates primum Syros, tum Arabas ingressus Mel.; pren.: qui eadem pericula ingrediuntur Ci. se podvajajo v ..., vestigia patris i. L. stopinje ubirati za očetom; occ. iti na(d) koga, napasti (napadati) ga: Latinium (in iure) T.

2. nastopiti (nastopati), priče(nja)ti, zače(nja)ti kaj: istam disputationem mecum ingressus est Ci., viam vivendi i. Ci., tibi res antiquae laudis ingredior V., consulatum i. Q., annum aetatis decimum Q., undevicesimum annum Vell., cursūs Val. Fl., eadem S. bellum Sil., Iust., Suet., diversam condicionem belli Iust., orationem Ci., rationem studiorum Ci., priusquam ingrediar hanc partem Q.; z inf.: ingredior dicere Ci., Q., scribere, describere, loqui Ci., eas res mandare monumentis i. Ci.; occ. abs. začeti govoriti, spregovoriti: sic contra est ingressa Venus V.

Opomba: V tmezi: inque gredi Lucr. (4, 887).

iocor -ārī -ātus sum (iocus)

1. intr. šaliti se, šale (burke) uganjati: Ter., ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., bella ironia, si iocaremur; sin asseveramus, vide ne … Ci., hic quam volet Epicurus iocetur Ci. naj se šali, kakor hoče, iocari me putas? Ci., me appellabat iocans Ci., homo non aptissimus ad iocandum Ci., hilari animo esse et prompto ad iocandum Ci., deos ipsos iocandi causā induxit Epicurus Ci., iocari potius quam serio agere malle Aug., aliquando praeterea rideo, iocor, ludo Plin. iun., scurriliter iocatus Iust., de re severissimā tecum iocor Ci., cum aliquo per litteras iocari Ci., iam familiariter cum ipso cavillor ac iocor Ci., sed iam cupio tecum coram iocari Ci., iocari in valetudinem oculorum L. v šali se meriti (cikati) na … , iocari in capitis mei levitatem et in oculorum valetudinem et in crurum gracilitatem Sen. ph. zbadljivo namigovati (cikati) na … , ut mihi in hoc (pri tem) Stoici iocari videantur interdum Ci., vestris fascibus, securibus vestris iam puellae iocantur obscenae Sen. ph., his (hendecasyllabis) iocamur, ludimus, amamus Plin. iun.

2. trans. v šali, šaljivo kaj povedati (govoriti, navesti, navajati), kaj kot šalo (smešnico) povedati: permulta Campanum in morbum iocatus H., obscena iocari O., haec iocatus sum Ci., multum de stultitia alicuius Sen. rh., carum nescio quid libet iocari Cat.; z ACI: Q.

Opomba: Nam. quasi iocabo Pl. (Cas. 4, 4, 20 [701]) po drugih rokopisih: quasi Luca bos.

ishodénje s izposlovanje, prim. ishoditi 4.

ìsjek m (ijek.), ìsek m (ek.)
1. izsek
2. izrez
3. gl. isječak 4.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

iūgerum -ī, n (sor. z iungo, iugum; nova tvorba k pl. iūgera = gr. ζεύγη od gr. ζεῦγος)

1. oral (ploskovna površinska mera, približno 2500 m 2 = 1/4 hektara): duo milia iugerûm campi Leontini Clodio rhetori adsignasti Ci., medimnum ex iugere decumano dari poterat Ci., ita partes fecit in ripā nescio quotenorum iugerum Ci., in Hispaniā ulteriore metiuntur iugis, in Campania versibus, apud nos in agro Romano ac Latino iugeris Varr., donare clientem iugeribus paucis Iuv.

2. kot prevod gr. πλέϑρον dolžinska mera = 100 grških ali 104 rimskih čevljev: Plin.

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

jeweils vsakič, vsakokrat; um jeweils 4 % za po 4 odstotke

klȉni klînā m mn. gl. klin 4.

kontinentalni kongres stalna zveza
zgodovina (o srečanju v Ameriki) ▸ kontinentális kongresszus
4. julija 1776 je kontinentalni kongres sprejel deklaracijo o neodvisnosti. ▸ 1776. július 4-én a kontinentális kongresszus elfogadta a Függetlenségi nyilatkozatot.

kralj samostalnik
1. (vladar) ▸ királyVstaja proti kralju je izbruhnila januarja 1820. ▸ A király elleni lázadás 1820 januárjában tört ki.
Friderik IX. je bil danski kralj med letoma 1947 in 1972. ▸ IX. Frigyes Dánia királya volt 1947 és 1972 között.

2. (najpomembnejši predstavnik) ▸ királyNovinarji so igralca razglasili za kralja hitre prehrane. ▸ A színészt az újságírók a gyorséttermek királyává nyilvánították.Jelene poznamo kot veličastne in vzvišene kralje gozdov. ▸ A szarvasokat az erdők fenséges és büszke királyaiként ismerjük.
Necenjeni slikar je postal kralj ponarejevalcev. ▸ Az el nem ismert festő a hamisítók királya lett.
Sopomenke: mogotec

3. (šahovska figura) ▸ királyČrni je žrtvoval figuro za napad na nasprotnikovega kralja. ▸ A fekete feláldozott egy figurát a király megtámadására. Kralj gre na položaj trdnjave, trdnjava pa na položaj kralja. ▸ A király a bástya, a bástya pedig a király helyére lép.

4. (igralna karta) ▸ királyV rokah je držal karto križevega kralja. ▸ A treff királyt tartotta a kezében.Vrednost asa je 4 točke, kralja 3 točke, dame 3 točke in fanta 1 točka. ▸ Az ász 4-et, a király 3-at, a dáma 2-t, a bubi pedig 1 pontot ér.

kvárt quart

kvárt format quarto; (1/4 galone = 1,136 l) quart