Franja

cocotte [kɔkɔt] féminin kokoš; familier kokota, lahkoživka; ljubica, figuré putka; lonec; lahko vnetje vek

hue, cocotte! hi, konjiček (kobilica)
ne t'inquiète pas, ma cocotte! ne delaj si skrbi, ljubica!
cocotte à pression brzokuhalni lonec
cocotte minute samokuhalnik

colligō (conligō) -ere -lēgī -lēctum (cum in legere)

1. zb(i)rati, nab(i)rati, pob(i)rati kaj
a) z roko: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., sarmentis virgultisque collectis C., coll. vasa ex tuguriis, sarcinas S., vivas serpentes N., flores O., uvas de vitibus O., habenas V. vse skupaj prijeti, nategniti, venena Cat., ossa Tib., reliquias (corporis) Suet.
b) sploh na en kraj spraviti (spravljati), v eno točko zgrniti (zgrinjati), skupaj da(ja)ti, zb(i)rati, nab(i)rati: pecuniam H. kopičiti, collectus humor V. nabrana mokrota, veremur, nox pluviam ne colligat V. da prinese dež, coll. pluvias aquas Q., collectae ex alto nubes V. iz morja nabirajoči se oblaki, collectae nubes V. zgoščene megle, gosti oblaki, sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H. ki jih veseli dvigati olimpski prah, pulvis turbine collectus H. od vrtinca dvignjen; pesn.: coll. pallium Pl., sinum nodo Cu. ali sinūs fulvo in nodum auro V. gube nabrati v vozel, capillos sparsos in nodum coll. O. zviti v vozel, tako tudi (z refl. pomenom in grškim acc.): nodo sinūs collecta fluentes V. povzemši v vozel … ; coll. togam Mart. nabrati, nase potegniti, arma coll. V. jadra zviti; poseb. voj.: vasa colligere posodje pob(i)ra-ti = pripraviti (pripravljati) se na odhod: ille ex Sicilia castra commoverat et vasa conlegerat Ci., iussis militibus vasa silentio colligere L. Pogosto o ljudeh (v naglici) zb(i)rati, nab(i)rati, zgrniti (zgrinjati): omnibus ex terris homines audaces conlegerat Ci., ex agris ingentem numerum perditorum hominum conlegerat Ci., exercitum … contemno conlectum ex senibus desperatis Ci., omnes undique copiae colligendae Ci., c. milites Ci., Vell., milites a fuga Ci. ali reliquos e fuga N. združiti se na enem kraju, manum N., L., naves in unum C., pubem V., dispersos Cu., hostes Sil. prisiliti, da se zberejo, conquisitum et collectum vulgus T. na enem kupu zbrana ljudska množica; pogosto refl. zb(i)rati se: Sil., sui colligendi facultatem hostibus non dedit C. ni dal priložnosti, da bi se spet združili, c. se in aciem Auct. b. Afr., se in orbem c. L. ali tudi samo orbem colligere L. v krog stopiti; od tod med.: in aestuaria collecti C. v močvarah zbrani, collectos in orbem … proturbant T.; pesn. z dat. finalis: collecti exsilio O. zbrani na beg.

2. occ.
a) stisniti (stiskati), skrčiti (skrčevati), zvi(ja)ti: revertentes ignes c. V. vidne roglje dobivati (o mesecu), in clipeum turbatos colligit artus Stat., seque in sua colligit arma V. se prihuli pod svojim ščitom, Aeneas … se collegit in arma V., collectus in arma Sil., neque … in spiram tractu se colligit anguis V. in se ne zvija v kolobar, alitis in parvae … collecta figuram V. skrčena, in tenues humilem te colligis umbras Pr., collecto corpore Sil., apicem collectus in unum … vertex O. zožen.
b) z oviranjem nazaj potegniti (potegovati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), (gibanje) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): equos O., hastas T., gressum, gradum Sil., acria viscerum Plin.
c) z zgoščevanjem skrčiti (skrčevati), zgostiti (zgoščevati): aliquid pane Plin., colligi in pilulas Plin.; subst. neutr. pl.: collecta cum melle Cels.

3. pren.
a) zb(i)rati, preisk(ov)ati, sestaviti (sestavljati): argumenta Ci., animo calamitates civitatum Ci., diu conlecta vis improborum Ci., ex urbanis sermunculis haec esse conlecta Ci., c. omnes causas Hirt., vires ad agendum L., robur V., quaedam collecta edere Q.
b) pridobi(va)ti, zadobi(va)ti, doseči, kaj slabega nakopa(va)ti komu, poseb. sebi, vzbuditi (vzbujati) kaj pri kom: Corn., benevolentiam civium blanditiis c. Ci., gratia aetatis flore conlecta Ci., ut ex eo crudelitatis invidiam conligam Ci., repente collectam auctoritatem tenebant Ci., habet existimationem multo sudore collectam C.; pesn.: c. iram H. razjeziti se, odium O. v sebi nabrati, colligit os rabiem O. obraz se navzame togote, rabies edendi ex longo tempore collecta V. požrešnost zaradi dolgotrajnosti (= že davno) do besnosti narasla, rabies libidine perditorum collecta Petr., quarta hora sitim colligit V. vzbuja žejo, užeja, sitim ab aestu c. O. užejati se, frigus collegisse H. mraza navzeti se, premrzovati.
c) refl. okrepiti se, opomoči se (si), oddahniti se (si), zbrati se: ut se ex timore colligerent C., nos illi spatium ad sese conligendum dedisse Ci.; tudi: mentem c. O., Cu. k sebi priti, zavedeti se, animum (animos) c. L. zopet se ojunačiti.
č) kaj s sklepanjem razb(i)rati, premotriti, razmišljati, skleniti (sklepati) o čem iz česa; abs.: c. mendose Pers.; z acc.: omnia bella civilia Ci., sparsa argumenta Q. povze(ma)ti, inde paucitatem hostium colligunt L. sklepajo na majhno število, c. res Romanas per ordinem temporum Eutr.; pogosto z ACI: colligit haec pueris et mulierculis esse grata Ci., ex quo colligi potest Corvinum audiri potuisse T.; pesn. v pass. z NCI: colligor ex ipso dominae placuisse sepulchro O. se da sklepati, da sem jaz … ; z odvisnim vprašanjem: ut (kako) natura hoc imperet, sic collige mecum H., haec insania quantas virtutes habeat, sic collige H., experimento facile colligitur, utrum … an non … Cels.; s quod: quam sit assidua fortunae comes invidia, etiam hoc colligi potest, quod fuere, qui … Vell.; occ. računati, preračuna(va)ti: mensuram orbis terrae Vitr., CXX anni ab interitu Ciceronis in hunc diem colliguntur T. se da našteti. — Od tod adj. pt. pf. collēctus 3 strnjen, skrčen, omejen, kratek, kratek in jedrnat: astrictum et collectum dicendi genus T., cupio ad pauciora me coërcere, tanto beatior futurus, quanto collectior Ap., collectus habitus est illi Tert., tempus collectius Tert.; subst. neutr.: tempus in collecto est It. Adv. collēctē v splošni obliki, na splošno, vsevprek govoreč: dicere aliquid, ponere Non.

Opomba: Vulg. pf. collēxī: Eccl.

compétence [kɔ̃petɑ̃s] féminin pristojnost, kompetenca; sposobnost odločanja ali presojanja; familier izvedenec, strokovnjak

compétence judiciaire sodna pristojnost
décliner la compétence d'un tribunal spodbijati pristojnost nekega sodišča
cela n'entre pas dans mes compétences to ne spada v mojo pristojnost
être, relever de ta compétence de biti v pristojnosti
cela sort de ma compétence za to nisem kompetenten, na to se ne razumem

complector -plectī -plexus sum (cum in plectere) „zaplesti (zapletati) se s čim“, — Od tod

1. oplesti (opletati) se okoli česa, oprije(ma)ti se, okleniti (oklepati) se koga ali česa, obje(ma)ti koga ali kaj: Pl., Lucr., Pr., Plin. idr., accurrit, mediam (čez pas) mulierem complectitur Ter., iuvenem medium complectitur L., Claudia Vestalis patrem complexa Ci., accubant mulieres complexi Ci., c. Cacum in nodum V., colla coniugis, caput digitis O., dextrā ramos, saxa manibus Cu. oprijeti se, hastam manu Cu., qui cum inter se complexi in terram ex equis decidissent N. med seboj spoprijeta; o pomoči (zavetja) prosečih: c. Caesarem (= Caesaris genua) C., genua Q., pedes V., dextram euntis V., aram O.; pren.: eadem (vitis) … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., corpus tremulum complectens undique vestis Cat., ubi mollis amaracus illum (Ascanium) floribus et dulci adspirans complectitur umbrā V. ga ogrne, me artior somnus complexus est Ci., sopor complectitur artūs V.; abs.: nequeunt complecti satis Pl. objeti se, quoad stans complecti (sc. adversarium) posset N.

2. pren.
a) prostorsko obda(ja)ti, okleniti (oklepati), zavze(ma)ti, obseči (obsegati): Sen. tr., Lucan., Stat., omnia complexus est Ci., complexi terram maris incola (= Proteus) O., XXXV stadiûm murus urbem complectitur, arx ambitu XX stadia complexa Cu.; poseb. voj.: c. XIV milia passuum, tantum spatium (sc. munitionibus), collem opere C., totius circuitum domus ita custodiis complexi sunt L. so s stražami obkolili, c. aliquem obsidione Vell. zajeti; pesn.: ossa gremio c. V. hraniti, effigiem c. in auro O. vdelati v zlat prstan; časovno obseči (obsegati): vergiliae … semenstri spatio intra se … omnium maturitatem complexae Plin.
b) obseči (obsegati) = povze(ma)ti, v sebi združiti (združevati), vsebovati, osvojiti (osvajati) (si), prilastiti (prilaščati) si, polastiti se česa, pod svojo oblast spraviti (spravljati), v (svoji) oblasti imeti: Q., tu nomine legis Liciniae omnes leges complexus es Ci., omnes omnium caritates patria una complexa est Ci. združuje v sebi, cunctam rem publicam res tuae gestae complexae sunt Ci. so obsegli = obsegajo, se nanašajo na …, te cum mea salute complector Ci. privzemam k …, cum est (vis = učinek) idoneam complexa naturam Ci. če se je nameril (če se nameri) na dovzetno naravo, quam (facultatem) quoniam complexus es, tene Ci. ep., cogitabat omnium partes complecti N., vires populi Romani, iam terrarum orbem complectentis L., totum terrarum orbem aut victoriis aut spe complexus Val. Max. (o Aleksandru Velikem), plures provincias complexus sum quam alii urbes ceperunt Cu. sem združil v svoji roki; v pass. pomenu gl. opombo; occ. α) v govoru ali pismu povzemaje pripovedovati, povedati, razložiti (razlagati), opis(ov)ati, povze(ma)ti: omnia eius facta oratione, vestra promerita orando, libro memoriam rerum Ci., causas complectar ipsā sententiā Ci. (o obnovi razlogov pri glasovanju), c. omnia unā comprehensione Ci., nolo pluribus, summam rem complectar L., c. utrumque unā appellatione, sententiam his verbis, pauca paucis Q. β) umsko obseči, doseči (dosegati), razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: animo rei magnitudinem Ci., omne caelum totamque … terram mente Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci., c. causam memoriā Ci., imperium mente Cu., si longior complectenda memoriā fuerit oratio Q. na pamet se naučiti, quae memoria complecteretur Q.; (o osebah) redk. brez dopolnila v abl.: c. ista innumerabilia Ci., formam ac figuram animi magis quam corporis complectantur T. naj pazijo bolj na …, in iis, quae scripsimus, complectendis (sc. memoriā) Q.; ret. in fil. izvesti (izvajati), skleniti (sklepati), zaključiti (zaključevati): Corn., aut ita complectemur, ut in unum conducamus propositionem et adsumptionem …, aut ita, ut ex contrario conficiatur sententia Ci.
c) z ljubeznijo obje(ma)ti = ljubeznivo zavze(ma)ti se za koga, za kaj, zanimati se za koga, za kaj, gojiti, negovati, ceniti, čislati, spoštovati: Sen. ph., Plin. iun., c. aliquem honoribus et beneficiis suis Ci., me … Pompeius omnibus studiis suis, laboribus, vitae periculis complexus est Ci., te summā benevolentiā complectemur Ci. ep. izkazovali ti bomo, omnes cives caritate c. L.; brez abl.: consilium hominis probavit, fidem est complexus Ci., Fortuna plerumque efficit caecos, quos complexa est Ci. katere zadene, c. philosophiam, virtutem Ci., oratorem (= eloquentiam) celeriter complexi sumus Ci. podali smo se na zgovornost, c. artes ingenuas O. gojiti. — Act. soobl.: complectit Vitr., complectite Pomp. fr. Opomba: Complecti s pass. pomenom: Curio ap. Prisc.; pt. pf. complexus Ulp. (Dig.), quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur Ci. da vsebuje ta edini zločin vsa hudodelstva. — Nenavadna je oblika fut. I. complectebuntur (nam. complectentur) pri Vulg.

complexus -ūs, m (complectī)

1. oklep, oklepanje, objem, objemanje, obdajanje, obseganje: Lucr., mundus omnia comlexu suo coërcet Ci. vse obdaja, quam (quercum) dum complexibus ambit O. se ga oklepa, pedes ad gressum compositi, bracchia ad complexum Col., cedrus crassitudinis ad trium hominum complexum Plin. da bi jo trije možje komaj oklenili.

2. occ.
a) objem, objemanje, objetje (iz ljubezni, naklonjenosti idr.): venisti Brundisium, in sinum … et in complexum tuae mimulae Ci. v srce in naročje, in complexu liberorum coniugisque trucidari Ci., complexūs summae benevolentiae Ci., o qui complexus et gaudia quanta fuerunt! H., ferre matri obviae complexum L. materi naproti teči, da bi jo objel, complexus alicui dare O. obje(ma)ti koga, accipere complexum L. pustiti objeti se, haerere in complexu liberorum Q., de matris complexu avellere Ci. iztrgati iz … objema, complexu matris avellere natam Cat.; pren.: me suo complexu patria tenuit Ci. me je imela v svojem naročju, de eius (Catilinae) delectu, immo vero de complexu eius ac sinu Ci. iz njegovega naročja (o njegovih ljubljencih).
b) objetje (borcev), sovražen spoprijem, spopad: complexu luctantur polypodes Plin., in Martis complexu cadere Ps.-Q., complexum armorum vitare T. spopad moža z možem.

3. pren.
a) ljubeznivo negovanje, ljubezen, dobrohotnost, naklonjenost: totius complexus gentis humanae Ci., habere artes in complexu Plin. iun.
b) povzetek ali zveza (v govoru): c. loquendi seriesque, c. brevis verborum, c. sermonis, rerum, temporum, personarum Q.

complimento

A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
visita di complimento vljudnostni obisk
ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje

B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo!

condamner [kɔ̃dane] verbe transitif, juridique obsoditi (à na); obsojati, grajati, zavračati, odklanjati, ne odobravati, kritizirati; prepovedati (knjigo); prisiliti

condamner à deux ans de prison obsoditi na dve leti zapora
condamner la violence, le mensonge obsojati, grajati nasilje, laž
condamner à être pendu obsoditi na smrt z obešenjem
condamner à la peine capitale, à mort obsoditi na smrt
condamner un malade (médecine) obupati nad bolnikom
condamner une porte, une voie zazidati vrata, zapreti pot za prehod
avoir condamné sa porte (figuré) ne sprejemati obiskov, nikogar ne sprejeti
mon métier me condamne à vivre souvent éloigné de ma famille moj poklic me često prisili, da živim pročod družine
se condamner priznati se za krivega

conduplicō -āre -āvī -ātum podvojiti (podvajati): Aug., id hic tibi, quod boni promeritus fueris, conduplicaverit Ter., c. divitias, primordia rerum Lucr.; med.: tenebrae conduplicantur Pac. ap. Ci.; šalj.: conduplicare corpora Pl. = obje(ma)ti se.

cōnflăgrō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. vzplamte(va)ti, zgore(va)ti, pogore(va)ti: classis populi Romani praedonum incendio conflagrabat Ci., iisdem flammis Carthaginem, quibus castra conflagrassent L.; pren.
a) (o živalskem telesu) vne(ma)ti se: colla boum conflagrant Col.
b) (o osebah) α) vne(ma)ti se od česa: amoris flammā c. Ci. v ljubezni vzplamte(va)ti, od ljubezni vne(ma)ti se. β) tum te non existimas invidiae incendio conflagraturum? Ci. da boš zgorel v ognju obče nevolje. Pt. cōnflagrātus 3 med. = zgorel, pogorel: urbs acerbissimo incendio conflagrata Corn., Orientis regiones Phaëthontis ruinā conflagratae Ap.

2. pren. (o osebah) zaradi česa (po)giniti, onesrečiti (onesrečevati) se, česa žrtev biti, kot žrtev česa pasti: quā invidiā C. Iunius conflagravit Ci., invidiā alicuius c. Ci. biti žrtev sovraštva, istius furtorum ac flagitiorum invidiā conflagravit Ci., ne se innoxiam invidiā Hieronymi conflagrare sinerent L., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; (o stvareh) = propasti: quae leges cum omni iure conflagraverunt Ci. —

II. trans. sežgati: Iuppiter … Semelem conflagravit Hyg.

confusion [kɔ̃füzjɔ̃] féminin zmešnjava, nered; nejasnost; zamenjava, zmota; zmedenost; zadrega, ženiranost; osramotitev; sramota

à ma confusion na mojo sramoto
confusion indescriptible nepopisna zmešnjava
une confusion de noms a provoqué le malentendu zamenjava imen je povzročila nesporazum
rougir de confusion zardeti od zadrege

connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

à ma connaissance kolikor vem
en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
sans connaissance brez zavesti, nezavesten
âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
gens masculin pluriel de connaissance znanci
figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
connaissance professionnelle strokovno znanje
c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
faire connaissance seznaniti se
faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
renouer connaissance obnoviti poznanstvo
reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti

conoscere^*

A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
conoscere una lingua znati jezik
conoscere a fondo dobro znati
conoscere per filo e per segno podrobno poznati
come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

considération [-rasjɔ̃] féminin upoštevanje, poštev; presojanje; motrenje, razglabljanje, razmišljanje; obzir, spoštovanje, ugled; pomembnost

de considération ugleden
après mûre considération po zrelem premisleku
en considération de z ozirom na, glede na, zaradi
en considération de ses mérites spričo njegovih zaslug
par considération pour quelqu'un iz obzira, spoštovanja do koga
agréez l'assurance de ma considération distinguée z odličnim spoštovanjem (konec pisma)
agir sans considération nepremišljeno ravnati
avoir, mettre, prendre, faire entrer en considération upoštevati, ozirati se na
ne pas entrer en considération ne priti v poštev
mériter considération zaslužiti upoštevanje
ne pas être pris en considération ne biti upoštevan
jouir de la considération de tous uživati spoštovanje pri vseh

contrādictiō -ōnis, f (contrādīcere) protigovor, prigovor, ugovor: T. idr., contradictionem sumere Q. nasprotniku ugovor prevze(ma)ti, ponuntur hae quoque in secundo Ciceronis de oratore libro contradictiones Q.

contre-pied [-pje] masculin (lov) napačna sled, po kateri gredo psi; popolno, diametralno nasprotje

ma théorie est le contre-pied de la tienne moja teorija je popolnoma nasprotna tvoji
prendre le contre-pied napraviti ravno nasprotno, (lov) iti po napačni sledi
prendre un adversaire à contre-pied (sport) presenetiti, zmesti nasprotnika s tem, da pošljemo žogo na drugo mesto, kot jo pričakuje

convenance [kɔ̃vnɑ̃s] féminin soglasnost, skladnost, harmonija; primernost, prikladnost, ustreznost; spodobnost, dostojnost, bontonske navade, manire; okus, všečnost

à ma convenance kot mi prija, kot mi je všeč
à votre convenance (čisto) po vaši volji, kot vam je drago
par convenance zaradi spodobnosti, dostojnosti
contraire aux convenances neprimeren, nedostojen, nespodoben
mariage masculin de convenance preračunana ženitev oziroma možitev
avoir à sa convenance imeti pri roki, na voljo, na poljubno razpolago
blesser les convenances pregrešiti se zoper dostojnost
observer, respecter les convenances spoštovati pravila o dostojnosti, dostojno se obnašati
solliciter un congé pour, de convenances personnelles prositi za dopust zaradi osebnih zadev
trouver quelque chose à sa convenance najti kaj po svojem okusu

copērchio m (pl. -chi) pokrov, pokrovka:
mettere il coperchio sopra qcs. pren. kaj potlačiti
PREGOVORI: il soverchio rompe il coperchio preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan

cousin, e [kuzɛ̃, in] masculin, féminin

1. bratranec, sestrična; familier dober prijatelj; oseba ali stvar, ki je podobna drugi osebi ali stvari

2. masculin komar

cousin germain bratranec v prvem kolenu, pluriel bratranci
cousin issu de germain bratranec v drugem kolenu
cousin au troisième degré bratranec v tretjem kolenu
ma voiture est cousine de la vôtre moj avto je podoben vašemu
(familier) le roi n'est pas son cousin on je zelo domišljav, nadut (še kralja ne bi hotel za bratranca)

coutume [kutüm] féminin navada, običaj, šega; raba

(comme) de coutume (kot) po navadi
selon ma coutume po moji navadi
us masculin pluriel et coutumes šege in navade
avoir coutume imeti navado
passer en coutume preiti v navado
une fois n'est pas coutume (proverbe) enkrat ni nobenkrat
par coutume iz navade