-
reillère [rɛjɛr] féminin rake, dovodni (mlinski) žleb
-
rifle [ráifl]
1. samostalnik
spiralast žleb, ris v puškini cevi; risana puška, risanica; (risana) lovska karabinka
množina, vojska strelci, s puško oboroženi pešaki
rifle association strelsko društvo
rifle corps (prostovoljni) strelski korpus
rifle match strelsko tekmovanje
rifle practice strelska vaja
2. prehodni glagol
žlebiti, risati (puško); opleniti, ukrasti; oropati, izropati; s puško streljati na
neprehodni glagol
streljati (iz puške)
-
Rinnenbügel, der, Baukunst, Architektur držalo za žleb
-
roggia f (pl. -ge) severnoital. dovodno korito, vodni žleb
-
Schliffbord, das, Technik brusni žleb
-
Schüttelrinne, die, Technik stresalni žleb
-
Schweißfuge, die, Technik Metallurgie zvarni žleb
-
Schwingrinne, die, Technik nihalni žleb, stresalni žleb
-
score1 [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu
on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun
-
scotia -ae, f (tuj. σκοτία) arhit. t. t..
1. v polkrog upognjen, vbočen del na stebrih: VITR.
2. deževnični (strešni) žleb ob venčni letvi: VITR.
-
sguscio m (pl. -sci)
1. obrt cizelirno dletce
2. arhit. okrasni žleb
-
skočník m
1. slapić, slap u potoku
2. žlijeb iznad mlinskoga kotača, žleb iznad vodeničnoga točka
3. pad: voda ima dober skočnik
-
sluice [slu:s]
1. samostalnik
(vodna) zatvornica, zapornica; zajeza, voda v zajezi; (stranski) kanal; umeten odtočni jarek
množina žleb za izpiranje zlata
pogovorno temeljito izpiranje
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
izpustiti (vodo) iz rezervoarja skozi zatvornico; izsušiti (kaj); preplaviti, politi, poškropiti (kaj) z vodo
pogovorno izprati, razliti se, planiti iz zajeze (o vodi)
to sluice off preusmeriti, dati (čemu) drugo smer, obrniti (kaj)
-
stīlli-cidium (stīlicidium) -iī, n (stīlla in cadere)
1. kap(lj)anje, padanje v kapljicah, konkr. po kapljah padajoča tekočina (moča, mokrota), kap(lj)ajoča tekočina (moča, mokrota), padajoča kaplja: Fest. idr., stillicidium eo, quod stillatim cadit Varr., stillicidī casus lapidem cavat Lucr., grandinis Sen. ph., stillicidia pluviae Plin. padajoče dežne kaplje (srage), urinae ali vesicae Plin. oteženo izločanje seča, uriniranje po kapljicah, raritas nubium stillicidia dispergit Ap. dèžne (dežévne) kaplje, stilicidium mellis Tert.; o drevesih: stilicidia pinus, quercus, ilicis ponderosissima, nullum cupressi, umbra minima et in se convoluta Plin.; pren.: per stillicidia emittere animam Sen. ph. po kaplj(ic)ah = polagoma, počasi.
2. occ. kap, kapníca, strešni žleb, napušč, pristrešek: Varr., Sen. ph., Q., G., Dig. idr., iura parietum, luminum, stillicidiorum Ci., de stillicidiis cum apud unum iudicem dicas Ci., fastigia facientes, luto inducto proclinatis tectis, stillicidia deducebant Vitr.
-
striō -āre -āvī -ātum (stria) progati, črtati, gubati, prižati: (sc. asparagus) in toros striatus Plin. v progaste šopke razširjen; kot arhit.t.t. narediti (delati) žleb(e) (žlebove, žlebiče), (o)žlébiti, (o)žlebíti, žlébkati (žlebkováti): columnas autem striari XX striis oportet Vitr. Pogosto pt. pf. striātus 3 žlebàt, žlébast: plagusiae Pl., concha, folia Plin., frons Ap. nagubano, nagubančeno, nagrbančeno, vrapavo; kot arhit.t.t. (o)žlebljen, (o)žlebkan, žlebkovan: columna Vitr.
-
utòr -óra m utor, urez, žlijeb, žleb na dugama bačve, bureta: globina, širina -a; klinasti utor
-
užlébiti -im i užlebíti -ím, užlebi -ite, užlebil -ila užlijebiti, užlebiti, urezati, žlijeb žleb, uglaviti u žlijeb, u žleb
-
vale1 [véil] samostalnik
(tudi poetično) dolina (zlasti v imenih)
figurativno dolina
tehnično odvodni žleb, odvod
this vale of tears ta solzna dolina (= svet, Zemlja)
-
valley [vǽli] samostalnik
dolina; valovna dolina
arhitektura žleb v stičišču dveh poševnih streh
down the valley po dolini navzdol
the Thames valley dolina Temze
-
Wasserrinne, die, Technik vodni žleb, raka