Franja

Zadetki iskanja

  • rádarski de radar

    radarske naprave instalación f de radar
    radarska postaja estación f de radar
    radarski žarek rayo m de radar
  • rayon [rɛjɔ̃] masculin (svetlobni) žasek, pramen; mathématiques polmer, radij; špica (d'une roue kolesa); polica; predal; commerce oddelek; sektor, okrožje, področje; agronomie brazda

    rayon de miel sat(ovje)
    à 5 kilomètres de rayon, dans un rayon de 5 kilomètres 5 km naokoli
    en rayon (commerce) v zalogi
    rayon d'action akcijski radij; področje
    rayons pluriel cosmiques kozmični žarki
    rayon d'espérance, d'espoir žarek upanja
    rayon frontalier mejno okrožje
    rayon de lumière, lumineux, de soleil žarek svetlobe (tudi figuré), sončni žarek
    rayon de vente prodajni oddelek
    rayons pluriel X, de Rœntgen rentgenski žarki
    chef masculin de rayon šef, vodja oddelka
    traitement masculin par les rayons zdravljenje z obsevanjem
    tube masculin à rayons cathodiques cev s katodnimi žarki
    (familier) cela n'est pas (de) mon rayon to se me ne tiče, to ni moja stvar
    semer, planter en rayons sejati, saditi v ravni črti
  • réflexible [reflɛksibl] adjectif odseven

    rayon masculin réflexible odseven žarek
  • réfrangible [refrɑ̃žibl] adjectif, optique lomljiv, lomen

    rayon masculin réfrangible lomljiv žarek
  • ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. Soobl. rubrus 3: Isid.
  • sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

    sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
    día de sol sončen dan
    entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
    rayo del sol sončni žarek
    reloj de sol sončna ura
    salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
    tostado del sol ogorel od sonca
    a pleno sol v polnem soncu
    con sol podnevi
    de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
    coger el sol sončarico dobiti
    hace sol sonce sije
    tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
    el sol se deja caer zelo pripeka
    no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
    al ponerse el sol ob sončnem zahodu
    antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
    dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči
  • solaire [sɔlɛr] adjectif sončni

    année féminin solaire sončno leto
    cadran masculin solaire sončna ura
    crème féminin solaire krema, ki varuje pred soncem
    éclipse féminin solaire sončni mrk
    rayon masculin solaire sončnt žarek
    spectre masculin, système solaire sončni spektrum, sistem
  • sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

    sónčni bog sun god
    sónčna energija solar energy, power
    elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
    sónčna kura medicina sun cure
    sónčna lega sunny aspect
    sónčna korona (obstret) corona
    sónčno leto solar year
    sónčna luč, svetloba sunlight
    sónčni mrk solar eclipse
    sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
    sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
    sónčni sij sunshine
    sónčna (lepa) stran the sunny side
    sónčna soba sunny room
    zelo sónčna soba ZDA sun parlor
    sónčni sistem solar system
    premikanje sónčnega sistema solar motion
    sónčna terasa sun deck
    sónčna ura sundial, dial
    sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
    sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
    sónčni vzhod sunrise, sunup
    sónčni zahod sunset, sundown
    sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
    sónčni žarek sun ray, sunbeam
    ne prepusten za sónčne žarke sunproof
  • sónčen de soleil, solaire; ensoleillé, éclairé par le soleil

    sončni čas heure ženski spol solaire
    sončni dan (belle) journée ensoleillée, (astronomija) jour moški spol solaire
    sončna energija énergie ženski spol solaire
    sončna kopel bain moški spol de soleil
    sončni kralj (zgodovina) Roi-Soleil moški spol
    sončna krema créme ženski spol solaire
    sončno leto année ženski spol solaire
    sončna očala lunettes ženski spol množine de soleil
    sončna opeklina coup moški spol de soleil
    somčna pripeka ardeur moški spol du soleil
    sončni sij soleil moški spol, rayon moški spol de soleil
    sončni sistem système moški spol solaire (ali planétaire)
    sončna stran côté exposé au soleil, midi moški spol, figurativno beau côté, côté riant
    sončna ura cadran moški spol solaire
    sončna višina hauteur ženski spol du soleil
    sončna vročina chaleur ženski spol solaire (ali du soleil), (tlačeča) soleil de plomb
    sončni vzhod lever moški spol du soleil
    sončni zahod coucher moški spol du soleil
    sončni žarek rayon moški spol de soleil
  • sónčen de(l) sol; solar

    sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
    sončna kopel baño m de sol
    sončni kralj (hist) el Rey Sol
    sončna krema crema f cutánea para el sol
    sončne celice células f pl solares
    sončni kolobar parhelio m
    sončni dan día m de sol, (astr) día solar
    sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
    sončni obrat solsticio m
    sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
    sončna očala gafas f pl para el sol
    sončna pripeka (žar) ardor m del sol
    sončni mrk eclipse m de sol
    sončni sij sol m, luz f del sol
    sončna stran lado m expuesto al sol
    južna sončna stran lado m del mediodía
    sončna orbita órbita f del sol
    sončna višina altura f del sol
    sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
    soparna sončna vročina bochorno m
    sončni vzhod salida f del sol
    sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
    sončni žarek rayo m solar, rayo de sol
  • sončn|i [ó] (-a, -o) solar, Sonnen-, Solar- (bog der Sonnengott, čas die Sonnenzeit, dan der Sonnentag, sij die Sonnenschein, voz der Sonnenwagen, vzhod der Sonnenaufgang, zahod der Sonnenuntergang, žarek der Sonnenstrahl, bakla astronomija die Sonnenfackel, celica die Sonnenzelle, Solarzelle, centrala das Sonnenkraftwerk, očala die Sonnenbrille, opeklina medicina der Sonnenbrand, peč tehnika der Sonnenofen, protuberanca astronomija die Sonnenprotuberanz, toplota die Sonnenwärme, ura die Sonnenuhr, jadro das Sonnensegel, kolo das Sonnenrad, leto das Sonnenjahr, sevanje die Sonneneinstrahlung); (prisojen) sonn(en)seitig, in der Sonnenlage
  • speranza f up, upanje, nada:
    speranza debole, vana slabo, jalovo upanje
    il colore della speranza barva upanja
    giovane di belle speranze obetajoč mladenič
    una raggio di speranza žarek upanja
    una speranza dello sport nazionale up državnega športa
    oltre ogni speranza iznad vseh pričakovanj
    avere, nutrire, riporre speranza in upati v
  • stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

    1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

    2. occ.
    a) guba na obleki: Ap.
    b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.
  • sunčànī -ā -ō sončni, sončev: -a baterija, energija, godina, peć; sunčani krug, sat, stroj; sunčani zrak = -a zraka sončni žarek; -o svjetlo sončna svetloba; -o mjesto sončen kraj, sončen prostor
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
  • svetlôben lumineux, de lumière

    svetlobno leto année ženski spol (de) lumière
    svetlobni pojav phénomène lumineux
    svetlobna raketa fusée éclairante
    svetlobna reklama réclame (ali publicité) lumineuse
    svetlobni signal signal lumineux (ali optique)
    svetlobni stožec cône moški spol (ali pinceau moški spol) de lumière, faisceau lumineux
    svetlobni val (fizika) onde lumineuse
    svetlobni žarek rayon moški spol lumineux (ali de lumière)
  • svetlôben (-bna -o) adj. di, della luce; luce; luminoso:
    svetlobni žarek raggio di luce
    svetlobni vir sorgente luminosa
    svetlobni napis scritta luminosa
    elektr. svetlobni izkoristek rendimento luminoso
    grad. svetlobni jašek lucernario
    teh. svetlobni kazalec freccia luminosa
    avt. svetlobni odbojnik catarifrangente
    fiz. svetlobni tok flusso luminoso della luce
    fiz., astr. svetlobno leto anno luce
    fiz. svetlobna hitrost velocità della luce
  • svetlôben luminoso

    svetlobno leto año m (de) luz
    svetlobni pojav fenómeno m luminoso
    svetlobni signal señal f luminosa
    svetlobni stožec cono m luminoso (ali de luz)
    svetlobni val (fiz) onda f luminosa
    svetlobni žarek rayo m luminoso
  • svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
    brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
    z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
    svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
    svetlobno licht-
    (občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)
  • taedium -iī, n (taedēre)

    1. gnus, priskuta, stud, ostuda, odpor, ogaba, omŕza, mržnja, naveličanje, naveličanost, zoprn občutek ipd.; abs.: O., Tib., Plin. iun., T., Iuv., Petr. idr., sollicitum mihi taedium H., taedium pati L. čutiti, taedium parĕre Q., oppugnatio urbium obsidentibus … taedium affert L. omrzi, vinum in taedium venit Plin. se priskuti, animalia, quae faciunt taedium Plin. ki se nam gabijo (gnusijo, grdijo); z objektnim gen.: Auct. b. Alx., Plin., Q., Gell. idr., taedium rerum adversarum S., longinquae obsidionis L., taedium movere sui T., ipsos belli taedium cepit L. so se naveličali vojne, educationis taedium suscipere libenter Plin. iun. neprijetnosti vzgoje; v pl.: taedia laudis V., nec taedia coepti ulla mei capiam O. in moj začetek mi ne bo omrzel (postal zoprn).

    2. metaf. gnusna stvar, gnusoba, (na)gnusnost ipd.: vetustas oleo taedium affert Plin. gnusen (žaltav, žarek) okus, blattarum genus taedio invisum Plin., non sunt ea taedia (= muhice, mušice) in metallis Plin., taedia animalium (uši) capillis increscunt Plin.