Franja

strôjen (-jna -o) adj. meccanico; di, delle macchine:
strojna industrija industria meccanica
strojna obdelava kovin, lesa lavorazione meccanica dei metalli, del legno
ročno, strojno delo lavoro manuale, meccanico
strojne naprave macchinari, apparecchiature
teh. strojne škarje cesoiatrice
strojni ključavničar carpentiere meccanico
strojni inženir, tehnik ingegnere, perito meccanico
šol. strojna fakulteta facoltà di ingegneria meccanica
grad. strojni nabijač battipalo
tisk. strojni stavec compositore meccanico
meh. strojno kladivo maglio
agr. strojno obdelovanje, oranje motocultura, motoaratura
teh. strojno povrtalo alesatrice

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

škárjice (-rjic) f pl. dem. od škarje forbicina:
škarjice za nohte tronchesina, tagliaunghie
skakati škarjice fare sforbiciate

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.

trav|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Gras (močvirska Sumpfgras, morska Seegras, pampaška Pampasgras, Silbergras, pisana Bandgras, senožetna Wiesengras, za krmo Futtergras)
medena trava rastlinstvo, botanika Honiggras
pasja trava rastlinstvo, botanika Knäuelgras
svete Lucije trava rastlinstvo, botanika (navadna smetlika) der Augentrost
šmarna trava rastlinstvo, botanika Mariengras
vražja trava rastlinstvo, botanika (rogovilček) das Knopfkraut
…trave Gras-
(košnja die Grasernte, šop das Grasbüschel, vrsta die Grasart)
hoja po rosni travi medicina das Tautreten
košara za travo pri kosilnici: der Grasfangkorb
krmljenje s travo die Grasfütterung
porasel s travo grasig
škarje za travo die Grasschere, Rasenschere, Rasenkantenschere
slišati travo rasti figurativno das Gras wachsen hören
to je že davno prerasla trava darüber ist längst Gras gewachsen

trsn|i (-a, -o) Reb- (kol der Rebpfahl), Reben- (škarje die Rebenschere)

urezovanj|e srednji spol (-a …) das Zuschneiden
škarje za urezovanje die Zuschneideschere

vrtnarsk|i (-a, -o) gärtnerisch; Gartenbau- (inženir der Gartenbauingenieur, pomočnik der Gartenbaugehilfe, tehnik der Gartenbautechniker, šola die Gartenbauschule); Garten- (koledar der Gartenkalender, razstava die Gartenschau, umetnost die Gartenkunst, škarje množina die Gartenschere)
po vrtnarsko v kuhinji: auf Gärtnerinart

vrtnárski de jardinage, d'horticulture

vrtnarski delavec jardinier moški spol, horticulteur moški spol
vrtnarski nož serpette ženski spol
vrtnarsko orodje outil moški spol (ali instrument moški spol) de jardinage
vrtnarska razstava exposition ženski spol horticole
vrtnarske škarje sécateur moški spol

vrtnárski (-a -o) adj. orticolo:
vrtnarske škarje cesoia

vrtnárski de jardinería; de horticultura

vrtnarski delavec jardinero m, hortelano m
vrtnarski nož podadera f
vrtnarske škarje tijeras f pl de jardinero
vrtnarsko orodje útiles m pl de jardinería (ozir. de horticultura)
vrtnarska razstava exposición f de horticultura (ozir. de floricultura)
vrtnarska brizgalnica manguera f de jardín

vzvóden (-dna -o) adj. di leva, a leva:
vzvodna tehtnica bilancia a bilico, stadera
vzvodne škarje cesoia a leva

weeder [wí:də] samostalnik
plevec, -vka, stroj za pletje

weeder clips vrtne škarje

zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
zapeljati s ceste deviare dalla strada
žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

4. portare, condurre:
zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

6. sedurre:
zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio

zarésen (-sna -o) adj.

1. (resničen) vero, reale:
pravljični in zaresni svet il mondo delle favole e quello reale

2. vero, autentico:
potrebujem zaresne škarje, ne igračo ho bisogno di un paio di forbici vere, non di un giocattolo

3. vero, autentico, genuino:
zaresna demokracija una democrazia vera, autentica

4. vero, concreto:
zaresne posledice česa i concreti effetti di qcs.

5. pren. serio:
to so zaresne stvari sono cose serie

žic|a ženski spol (-e …) der Draht (armaturna Einlagedraht, bakrena Kupferdraht, bodeča Stacheldraht, cvetličarska Blumendraht, grelna Heizdraht, jeklena Stahldraht, medna Messingdraht, ogrevna Hitzdraht, prečna Querdraht, srebrna Silberdraht, talilna Sicherungsdraht, uporovna Widerstandsdraht, valjana Walzdraht, varilna Schweißdraht, vlečna/iztezna Streckdraht, začetna Ausgangsdraht, zapiralna Sperrdraht, zapisovalna Schreibdraht, zlata Golddraht, žarilna Glühdraht, železna Eisendraht, za hladno kovičenje Kaltschlagdraht)
armatura iz jeklene žice die Stahldrahtarmierung
iz žice Draht-
(izdelek die Drahtarbeit, šibre iz nasekane žice das Drahtkorn)
iz bodeče žice Stacheldraht-
škarje za rezanje žice die Drahtschere, der Drahtschneider
klešče za žico die Drahtzange
nabrati na žico auf einen Draht ziehen
ovijanje/ovitje z žico die Drahtumschlingung
povezati z žico drahten, verdrahten

žíca wire

bodeča žíca barbed wire
telefonska žíca telephone wire
z električnim tokom nabita žíca live wire
vrv iz žíce wire rope
izdelovanje, vlečenje žíce wiredrawing
spleten iz žíce wire-woven
škarje za rezanje žíce a wire shears pl, wirecutters pl
akrobat(ka) na žíci tightrope walker, wirewalker, wiredancer
opremiti, povezati z žíco, pričvrstiti z žíco to wire
klešče za žíco wire pliers pl
rešeto, sito iz žíce wire screen, wire sieve
izolirana električna žíca flex

žíčen (-čna -o) adj. di filo, del filo:
žični kolobar rotolo di filo di ferro
voj. žična ovira reticolato
teh. žična proga filiera
žična radiodifuzija filodiffusione
žična vzpenjača funicolare
žične škarje cesoia
žično steklo vetro armato, retinato

živa meja ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Hecke (glogova Weißdornhecke, rezana Schnitthecke, trnasta Dornenhecke, varovalna Schutzhecke), visoka, drevesasta: der Knick, okoli vrta: Gartenhecke
škarje za živo mejo die Heckenschere

χηλή, dor. χᾱλά, ἡ (χαίνω) 1. kopito, parkelj, krempelj, škarje, klešče. 2. jez na obrežju, nasip (iz kamenja, da odbija morske valove).