vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.
vléči (vléčem)
A) imperf. ➞ vlačiti
1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea
2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava
3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa
4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa
5. gastr. stendere (la pasta)
6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!
7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria
8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto
9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo
10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene
11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione
12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare
13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu
14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga
15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio
16. (težko živeti) tirare la carretta, campare
17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.
1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra
2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita
3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo
4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna
5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
zánkast (-a -o) adj. a maglie:
tekst. zankasta tkanina tessuto a spugna, bouclé
elektr. zankasto navitje avvolgimento embricato
obrt. zankasti šiv punto a nodo
zapiraln|i (-a, -o) Schließ- (šiv die Schließnaht), Sperr-, Absperr- (naprava die Absperrvorrichtung, Sperrvorrichtung, žica der Sperrdraht)
zapiralna vzmet die Sperrfeder, Schließfeder
zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto