Franja

showdown [šóudaun] samostalnik
odkrivanje, pokaz kart; pokerju podobna igra; odkrivanje načrtov (namer, dejstev itd.)
sleng odkrit, odločilen spopad nasprotujočih si naziranj

sicèr de lo contrarío; sí no; otramente

in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande

sight-see^* [sáitsi:] prehodni glagol
obiskati, ogledati si znamenitosti

sīn, conj. (iz si in enklitičnega poudarjajočega [ne nikalnega ali vprašalnega] ne) če pa, ako pa; večinoma s predhodnim pogojnim stavkom: Ter., si domi sum, foris est animus, sin foris sum, animus domi est Pl., si est verus (sc. timor), ne opprimar, sin falsus, ut … timere desinam Ci., si mei similes erunt, idem hic agellus illos alet … ; sin dissimiles sunt futuri, nolo … N., nisi molestum est, nomen dare volo; sin odio est dicam tamen Plin., dum illi † agant … sin vident quempiam se adservare, † obludeant qui custodem oblectent Pl., quando abiit, tum adducit sinum; sin iecit … Pl.; veznik okrepljen z autem: si malus aut nequamst, male res vortunt … ; sin autem frugist, eveniunt frugaliter Pl., si est ut dicat velle se, redde; sin est autem ut nolit, recte ego consului meae Ter., si id actum est, fateor me errasse … sin autem victoria nobilium ornamento … rei publicae … debet esse, tum vero … oportet Ci.; redko (večinoma poklas.) sin vero: Ci., Col., Iust. Pogojni stavek, ki stoji spredaj, je treba včasih v mislih dostaviti ali pa ga nadomešča stavek, ki je pogojen le po pomenu, ne po obliki: sin dormitet, ita dormitet Pl., sin erunt aliqui reperti, qui … existiment Ci., danda opera est, ne qua amicorum discidia fiant; sin tale aliquid evenerit … Ci., hortatur et postulat, ut rem publicam suscipiant … Sin timore diffugiant … C., suasit, ne se moveret; sin cupiditate in Macedoniam raperetur … N.; veznik okrepljen z autem: neque in eo studio partium fuisse confiteor. Sin autem id actum est … Ci., qui proximi steterant, circumveniebantur; sin autem locum tenere vellent … C.; v pisemskem slogu elipt.: sin quid … multa enim … utique postridie Ci. ep. Posebne zveze: sin aliter drugače: sin aliter sient animati Pl., sin aliter de hac re est eius sententia Ter.; sin aliter, sin minus sin secus (kot stavek brez glag.) če (ako) pa ne, sicer, drugače: si uxorem velit, lege id licere facere; sin aliter, negat Ter., si recte (sc. est contra iudicatum), id fuit ius, quod iudicium est; sin aliter, non dubium est, utrum … an … Ci., si qua est ars, facile populus patitur, sin minus, virtute contentus est Ci., si enim sunt viri boni, me adiuvant … ; sin autem minus idonei, me non laedunt Ci., si illuc, quod volumus, eveniet, gaudebimus: sin secus, patiemur animis aequis Pl.; nam. tega (v pisemskem slogu) tudi sin autem ali samo sin: sin autem, erimus nos, qui solemus Ci. ep., si pares aeque inter se, quiescendum; sin, latius manabit Ci. ep.; quod sin če (ako) pa, ko bi pa, ko pa bi (prim. quod si pod quod): Poeta ap. Ci., quod sin ea Mavors abnegat Val. Max.

sit back neprehodni glagol
umakniti se, odpočiti si, biti neaktiven

sjàkariti -īm
1. sleči (obleko)
2. zgrabiti: sjakariše ga u soldate
3. vreči, naložiti si: vezuje žito u vreći ruka hitra da ga premjeri i na leđi ga sjakari

skàstiti -īm (t. kast) izmisliti si, nameniti se: ono što si skastio učiniti večeras, ostavi za sutra

skin² [skin] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti
sleng odreti, prevarati, oslepariti, izropati
ameriško, pogovorno prekositi
pogovorno sleči tesno obleko; prekriti s kožo (over)

to skin alive živega iz kože dati, figurativno popolnoma potolči, premagati
to skin a flint figurativno zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem
to skin a rabbit odreti kunca
keep your eyes skinned dobro pazite! odprite oči!
to skin over zaceliti se (o rani)

sklicujóč se (-a -e se) adj. che si richiama, appella; che cita

sklòniti sklȍnīm
I.
1. odstraniti, umakniti: tko je to sklonio?; tko hoće naprijed, mora drugoga da skloni
2. skriti: skloniti što od koga; sklonila je lice rukama
3. spraviti: skloniti jelo na stranu
4. pripraviti koga k čemu, pregovoriti koga: skloniti koga na što
5. skloniti: skloniti glavu pred kim
6. pospraviti: skloniti tanjire sa stola
II. skloniti se
1. umakniti se: skloniti se komu s puta; neke od ustaničkih vođa skloniše se pred Turcima iz Srbije
2. skriti se, poiskati si zavetja: on se sklonio kod svoga prijatelja; skloniti se u zavjetri-nu
3. odločiti se za kaj: skloniti se na što

slogare

A) v. tr. (pres. slōgo) izpahniti

B) ➞ slogarsi v. rifl. (pres. mi slōgo) izpahniti si

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

smascherare

A) v. tr. (pres. smaschero)

1. sneti krinko

2. pren. razkrinkati

B) ➞ smascherarsi v. rifl. (pres. mi smaschero) sneti si krinko; razkrinkati se (tudi pren.)

smetíšče -a s locul de depozitare şi ardere a gunoaielor

smjȅti smȉjēm (ijek.), smȅti smȇm (ek.)
1. smeti: ja ne smijem tamo da se pojavim; on smije sve da jede
2. upati si: on nije smio, smeo pred narod izići; ona to ne bi smjela, smela reči

smučanje prostega sloga stalna zveza
šport (smučarska disciplina) ▸ szabadstílusú sí
Sopomenke: akrobatsko smučanje

snaffle [snæfl]

1. samostalnik
konjska brzda, uzda

to ride s.o. on (with) the snaffle figurativno imeti (voditi) koga na vrvici

2. prehodni glagol
nadeti (konju) uzdo, obrzdati
figurativno brzdati, krotiti, trdo držati (koga)
sleng prilastiti si brez dovoljenja

snap up prehodni glagol
hlastno pograbiti, zagrabiti, zagotoviti si; prekiniti sobesednika

to snap s.o. up nadreti, nahruliti koga
to snap up the offer planiti po ponudbi
the post was snapped up at once (službeno) mesto je bilo takoj pograbljeno (oddano)

sobrentender [-ie-] (samo po sebi) razumeti, na tihem si misliti, domnevati

eso se sobrentiende to se razume samo po sebi

sōdēs (skrč. iz sī audēs) izraz iz pogovornega jezika = če se ti ljubi, če se ti da, če ti je drago, če ti je ljubo, če je (to) tvoja dobra volja, če te je volja, če si pri volji, če hočeš, če mogoče blagovoliš (z inf.), prosim: copulando verba iungebant, ut sodes pro si audes Ci.; sicer kot izraz vljudnosti, ki večinoma stoji za imp., redko pred njim: Pl., Cat., Pers., Ap., Sid. idr., dic sodes, tace sodes Ter., iube sodes nummos curari Ci. ep., vescere sodes H., corrige, sodes, hoc H., sodes, dic Iuv.