saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.
Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.
Zadetki iskanja
- Salambō -ōnis, f Salámbo (gen. Salambe) ali Salambóna (gen. Salambone), babilonska boginja, ki so jo Rimljani istovetili z Venero: LAMP.
- sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)
une sale affaire neprijetna zadeva
(populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
ongles masculin pluriel sales črni nohti
sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
avoir les mains sales imeti umazane roke
il fait un sale temps grdo vreme je
jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe - Saliī1 -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.
1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.
2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP. - salīva -ae, f
1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).
2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.
3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu). - saloperie [salɔpri] féminin umazanost, populaire svinjarija; kvanta; slab dovtip; stvar brez vrednosti, zelo slabe kakovosti
on lui a fait là une belle saloperie! svinjsko so mu jo tu zagodli! - salvare
A) v. tr. (pres. salvo)
1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol
3. nareč. shraniti
B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
2. zateči, zatekati se
3. zavarovati, zaščititi se pred
4. relig. odrešiti se, zveličati se - salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)
1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?
2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...
3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L. - sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka
1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.
2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F. - samec samostalnik
1. (žival moškega spola) ▸ hímgorilji samec ▸ hím gorillaskopljen samec ▸ herélt hímmišji samec ▸ hím egérračji samec ▸ gácsér, hím kacsakastriran samec ▸ kasztrált hímlevji samec ▸ hím oroszlánsamec oplodi ▸ hím megtermékenyítčebelji samec ▸ kontrastivno zanimivo here, hím méhčloveški samec ▸ emberi hímV čredi imajo za zdaj štiri samice in enega samca. ▸ A csordában egyelőre négy nőstényük és egy hímjük van.
Večina samcev z urinom označi tudi svoje ozemlje. ▸ A legtöbb hím vizelettel jelöli ki a területét.
2. (samski moški) ▸ agglegényzaprisežen samec ▸ felesküdött agglegényzakrknjen samec ▸ megrögzött agglegényDo štiridesetega leta je ostal zakrknjen samec. ▸ Negyvenéves korára megrögzött agglegény lett.zaželen samec ▸ kívánatos agglegényMorda se ne bi smel poročiti, vse življenje bi moral ostati zaželen samec. ▸ Talán nem szabadott volna megházasodnia, élete végéig maradhatott volna kívánatos agglegény.
3. neformalno, lahko izraža pozitiven odnos (moški) ▸ hím
Raziskava, je pokazala, da 15 odstotkov "človeških samcev" ne opazi, ali je imela ženska lepotno operacijo. ▸ A kutatás kimutatta, hogy az „emberi hímek” 15 százaléka nem veszi észre, hogy átesett-e a nő szépészeti beavatkozáson.
Carrie je suhljata, modno ozaveščena in od postavnih samcev oblegana uspešna newyorška kolumnistka. ▸ Carrie vékony, a divatban jártas és a jó kiállású hímek által ostromolt, sikeres New York-i tárcaíró.
4. (kozolec) ▸ egyes szénaszárító, szimpla szénaszárító - sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.
- Samos1 ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos
1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.
2. pesn. = Samē (gl. Samē).
3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O. - samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatnačeta samozavest ▸ megrendült önbizalompretirana samozavest ▸ túlzott önbizalomomajana samozavest ▸ megingott önbizalomnizka samozavest ▸ kevés önbizalomotrokova samozavest ▸ gyermek önbizalmanacionalna samozavest ▸ nemzeti öntudatnarodna samozavest ▸ nemzeti öntudatokrepiti samozavest ▸ önbizalmat erősítDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.povrniti samozavest ▸ önbizalmat visszanyerdvigniti samozavest ▸ önbizalmat növelnačeti samozavest ▸ önbizalmat megtépázutrditi samozavest ▸ önbizalmat megszilárdítpridobiti samozavest ▸ önbizalmat kapvliti samozavest ▸ önbizalmat adDober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.pomanjkanje samozavesti ▸ önbizalomhiánydvig samozavesti ▸ önbizalom-növeléskrepitev samozavesti ▸ önbizalom-erősítéssamozavest posameznika ▸ egyén önbizalmasamozavest ekipe ▸ csapat önbizalmasamozavest žensk ▸ nők önbizalmasamozavest učencev ▸ tanulók önbizalmasamozavest prebivalcev ▸ polgárok önbizalmaprekipevati od samozavesti ▸ önbizalomtól kicsattanpridobiti na samozavesti ▸ önbizalmat növelNe znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam. - sanctionner [sɑ̃ksjɔne] verbe transitif potrditi, odobriti; dati zakonsko moč (quelque chose čemu); familier kaznovati
sanctionner une loi potrditi zakon
sanctionner un délit kaznovati prestopek
emploi masculin d'un mot sanctionné par l'usage raba neke besede, ki jo je potrdila, odobrila njena uporaba - sarcina -ae, f (sarcīre)
1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.
2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM. - sarda -ae, f (prim. gr. σάρδα vrsta tuna, ki so ga lovili pri Sardiniji, σαρδίνη, σαρδίνος sardela)
1. „sárdska (sardínska) riba“, ki so jo nasoljevali kakor naše sardele, sardela, sardina: PLIN. – Soobl. sardina -ae, f: COL., PLIN. VAL.
2. dragulj, katerega moška vrsta je naš sárd, ženska pa karneól: PLIN. - satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)
1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod
2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M. - sbolognare v. tr. (pres. sbologno)
1. pog. obesiti, obešati, podtakniti (komu ničvredno stvar)
2. pren. znebiti se:
sbolognare un rompiscatole znebiti se nadležneža
sbolognarsela popihati jo - sbucciare
A) v. tr.
1. (pres. sbuccio) lupiti
sbucciarsela pren. pog. odnesti jo, rešiti se nadloge
2. odrgniti (kožo)
B) ➞ sbucciarsi v. rifl. (pres. mi sbuccio) leviti se - scampare
A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo
B) v. intr. rešiti se, uiti:
scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
scampare dalla strage uiti pokolu
scampare all'estero zateči se v tujino