Franja

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices

nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
biti (več let)
notri essere in prigione, in gattabuia
nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje

novic|a ženski spol (-e …)

1. die Neuigkeit
raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
novica dneva das Tagesgespräch

2. (vest) die Nachricht, -nachricht (o nesreči Unglücksnachricht, o smrti Todesnachricht, o grozotah Schreckensnachricht, športna Sportnachricht)

3. die Meldung
časopisna novica die Zeitungsmeldung
novice množina Neues (iz sveta narave aus der Naturforschung), (zadnja novica) Neuestes, das Neueste
krajevne novice der Lokalbericht

4.
vesela novica die Freudenbotschaft
nesrečna novica die Hiobsbotschaft
prinašalec nesrečnih novic der Unglücksbote
nepreverjena novic (šušljanje, govorica) die Latrinenparole

nov|o [ô] srednji spol (-ega …) das Neue; das Novum
je kaj novega? Was Neues?
nič novega nichts Neues, figurativno kalter Kaffee, ein alter Hut
iz starega novo aus alt mach neu
dati/vzeti staro za novo in Zahlung geben/nehmen

novo srebro [ô,ó] srednji spol tehnika das Neusilber
iz novega srebra neusilbern

nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.

2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica

nóžnica sheath; anatomija vagina, pl -s, -nae

potegniti iz nóžnice to unsheathe
vtakniti meč v nóžnico to sheathe the sword

nóžnica (za nož in podobno, botanika) gaine ženski spol , fourreau moški spol ; anatomija vagin moški spol

potegniti iz nožnice (meč) dégainer
vtakniti zopet v nožnico (meč) rengainer

nóžnica (bot, za meč) vaina f ; anat vagina f

potegniti iz nožnice (meč) desenvainar (la espada)
vtakniti zopet v nožnico (meč) envainar (la espada)

nuj|a ženski spol (-e …)

1. (sila) die Not
zakon iz nuje/zakon po sili die [Mußehe] Mussehe
brez nuje ohne Not

2. (stiska) die Not, der Notzustand
v nuji (v skrajni sili) Not-
(operacija/poseg der Noteingriff)

3.
notranja nuja innerer Zwang

núja necessity; need; exigency; (nujnost) urgency, urgent case; (težava) difficulty, scrape, pinch, straits pl; (stiska, nadloga) misery, poverty, distress, indigence, needfulness; (prisiljenost) compulsion, constraint

iz núje from necessity
núja (sila) kola lomi necessity knows no law; needs must when the devil drives
iz núje napraviti vrlino (figurativno) to make a virtue of necessity

núja necesidad f ; urgencia f ; coacción f ; (moralna) obligación f ; (pritisk) presión f ; (pomanjkanje) indigencia f ; (beda) miseria f

delati iz nuje vrlino hacer de (la) necesidad virtud

občudovánje admiración f

občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
zbuditi občudovanje causar admiración

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običajno pravo stalna zveza
pravo (nezapisano pravo) ▸ szokásjog
Burgundski zakonik je vseboval burgundsko običajno pravo in je značilen germanski zakonik iz tistega obdobja. ▸ A burgund szokásjogot rögzítő jegyzék volt, a korszak számos germán törvénykönyvének jellegzetes példája.

objekt² [é] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura zgradba: das Gebäude (tovarniški Betriebsgebäude)
objekt/objekti kompleks: die Anlage (tovarniški Fabrikanlage); das Objekt
proizvodni objekt die Betriebsstätte
varovanje objektov der Objektschutz, der Wachdienst

2. zid, pregrada, prestrezna zgradba ipd.: das Werk (trajen permanentes, sestavljiv regulierbares), das Bauwerk, -werk (jekleni Stahlwerk, posamični Einzelwerk, prestrezni Auffangwerk, protiplazni Verbauungswerk, robni Randwerk, žični/iz žičnih vrvi Kabelnetzwerk)
… objekta Werk- (del das Werkteil, sestavina das Einzelteile, območje das Werkfeld, območje konca Werkendfeld, konec območja das Werkfeldende, dolžina die Werklänge, vplivna dolžina wirksame Werklänge, tip der Werktyp)
niz objektov die Werkreihe
neposredni varovalni objekt unmittelbarer Objektschutzbau ( množina -bauten)

objestnost [é] ženski spol (-i …) der Übermut; der Mutwille, die Mutwilligkeit
iz same objestnosti vor lauter Übermut
pravo iz objestnosti mutwillig

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

oblačílo (-a) n

1. abito, vestito, indumento; panno, roba; oblačila vesti:
otroška, moška, ženska oblačila abbigliamento; indumenti per bambini, maschili, femminili
spodnje, vrhnje oblačilo indumento intimo, sopravveste
delovno, redovno, zaporniško oblačilo tuta da lavoro, abito religioso, abito da carcerato
trgovina z ženskimi oblačili negozio di abbigliamento femminile
rel. duhovniško oblačilo abito talare, talare
lahka, zimska oblačila panni leggeri, pesanti

2. pren. veste, fisionomia:
zgodovinsko oblačilo mesta veste storica della città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. bogoslužna oblačila paramenti liturgici
tekst. oblačilo iz kamelovine cammellotto
bibl. oblačilo vrhovnega duhovnika supernumerale

oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno)