Franja

Εὐθύ-δημος, ὁ Dioklov sin, Sokratov učenec in prijatelj.

εὔιος 2 1. bakhijski πῦρ, τελευταί, βάκχευμα. 2. ki kliče εὐοῖ, vriskajoč, ukajoč Βάκχος; ὁ εὔιος θεός ali ὁ Εὔιος Bakh.

ἐυ-κνήμῑς, ῑδος, ὁ, ἡ ep. (samo v nom. in acc. pl.) z lepimi golenjaki, lepogoleničen.

Εὔμαιος, ὁ Odisejev svinjski pastir.

εὐ-μενής 2, ep. εὐ-μενέτης, ὁ (μένος) 1. prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, θεοί milostljiv, prijazen, τὸ εὐμενές milost, naklonjenost (bogov). 2. ugoden, lahek, prijeten, priležen γῆ ἐναγωνίσασθαι, zložen ὁδός. – adv. -μενῶς, ion. -μενέως.

ἐυ-μμελίης, ίω, ὁ ep. = εὐ-μελίης, ου (μελία) vrl kopjanik, spreten suličar.

Εὔ-μολπος, ὁ Pozejdonov sin, trakijski kralj in svečenik, ki je uvedel elevzinske misterije; njegovi potomci so Εὐμολπίδαι, οἱ.

εὐνήτης, ὁ poet. mož, soprog.

εὖνις², ιδος, acc. εὖνιν, ὁ, ἡ ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, εὖνιν ἔθηκε oropal je, pripravil je ob kaj τινός.

εὐνοῦχος, ὁ (εὐνή, ἔχω) skopljenec, rezanec, evnuh, komornik.

εὐ-νώμας, ου, ὁ (νωμάω) poet. χρόνος (čas, ki hiti, teče v morje preteklosti), hiteč, potekajoč.

εὔ-παις, δος, ὁ, ἡ 1. ion. ki ima dobre otroke, obdarjen z otroki, srečen radi dobrih otrok. 2. poet. γόνος izvrsten, vrl sin.

εὐ-πατρίδης, ου, ὁ (πάτρα) εὔ-πατρις, ιδος, ὁ, ἡ plemenitega rodu, plemenit, odličen, ugleden, plemenitaš, boljar; ἐλπίδες nada na (pomoč) plemenitega brata.

εὐρ-ακύλων, ωνος, ὁ severovzhodni veter NT.

εὑρετής, οῦ, ὁ (εὑρίσκω) izumitelj, iznajditelj.

εὔ-ρῑπος, ὁ morska ožina, preliv (osobito med Evbojo in Atiko).

Εὖρος, ὁ jugovzhodnik.

Εὐρυ-βάτης, ου, ὁ Agamemnonov in Odisejev glasnik.

Εὐρύ-βατος, ὁ Efežan, ki je izdal Kreza Kiru; v prislovicah = izdajalec.

εὐρυ-βίης, ὁ, dor. -ίας (βία) veleoblasten, zelo mogočen.