Franja

Zadetki iskanja

  • robot [rɔbo] masculin robot

    avion-robot masculin vodeno letalo (brez pilota)
    cerveau masculin robot elektronski možgani
    portrait-robot masculin, photo-robot féminin portret osebe, ki jo išče policija, narejen po izpovedih prič
  • rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

    1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

    2. occ.
    a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
    b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

    3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

    4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
    a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
    b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
    c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

    Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
  • rojenica samostalnik
    1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér
    vile rojenice ▸ sorstündérek
    Mladenke so jo obstopile in ji povedale, da so vile rojenice, ki napovejo novorojencem življenje. ▸ A fiatal nők körbeállták, és elmondták neki, hogy sorstündérek, akik a gyermek születésekor megjövendölik, milyen élet vár rá.
    Sopomenke: sojenica

    2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ tündér
    Miroslava so rojenice obdarile s številnimi talenti. ▸ Miroslavot a tündérek számos képességgel áldották meg.
    Vile rojenice so mu namenile dolgo, uspešno in plodno življenje. ▸ A sorstündérek hosszú, sikeres és gyümölcsöző életet jövendöltek neki.
    Sopomenke: sojenica
  • rokomet samostalnik
    1. (šport) ▸ kézilabda
    igrati rokomet ▸ kézilabdázik
    turnir v rokometu ▸ kézilabdatorna
    ženski rokomet ▸ női kézilabda
    moški rokomet ▸ férfi kézilabda
    Povezane iztočnice: igrišče za rokomet, mini rokomet

    2. (način igranja) ▸ kézilabdajáték, kézilabda
    vrhunski rokomet ▸ élvonalbeli kézilabda
    dinamičen rokomet ▸ dinamikus kézilabdajáték
    hiter rokomet ▸ gyors kézilabdajáték
    kvaliteten rokomet ▸ minőségi kézilabdajáték
    moderen rokomet ▸ modern kézilabda
    prikazati dober rokomet ▸ jó kézilabdát mutat
    Naleteli smo na ekipo, ki igra vrhunski, hiter rokomet, moštvo, ki nam je lahko za vzor po načinu igre. ▸ Kiváló, gyors kézilabdajátékot játszó csapattal találkoztunk, egy olyan együttessel, amely a játékmódját tekintve példaként szolgálhat a számunkra.
  • rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

    à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
    applaudir à tout rompre viharno odobravati
    il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
    rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
    rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
    rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
    rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
    rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
    rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
    rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
    se rompre le cou zlomiti si vrat
    rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
    rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
    rompre la glace (figuré) prebiti led
    rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
    rompre les rangs (militaire) raziti se
    rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
    rompre le silence prekiniti molk
    rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
    rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
    rompez! (militaire) voljno! razhod!
    rompre un serment prelomiti prisego
    rompre un marché razdreti kupčijo
    rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
    rompre un tête-à-tête motiti sestanek
    rompre en visière zabrusiti v obraz
    il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino
  • rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.
  • rotto

    A) agg.

    1. razbit, zlomljen; neuporaben; pren. prebit, zdelan:
    ossa rotte prebite kosti

    2. pren. odporen, vajen, privajen; slabš. vdan:
    rotto alla fatica vajen naporov

    B) m pren.
    farcela, uscirne per il rotto della cuffia komaj, kakor po čudežu jo odnesti

    C)
    rotti pl. drobiž; in nekaj čez:
    diecimila lire e rotti nekaj čez deset tisoč lir
  • rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

    rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
    rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
    rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
    rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
    je rougis de lui sram me je zanj
    je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
    ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
    elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
    faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
    rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici
  • round2 [ráund] samostalnik
    oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
    vojska naboj, granata, salva
    figurativno salva smeha, odobravanja
    lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
    glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

    round after round of applause aplavz brez konca in kraja
    round of beef debel odrezek govedine
    a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
    a round of cheers salve odobravanja
    round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
    the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
    the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
    a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
    to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
    the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
    she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
    to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
    the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
    the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
    the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
    to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
    to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
    to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače
  • Rubicō -ōnis, m Rúbiko(n), rečica v Italiji, ki je pred Avgustom delila Italijo od Cisalpinske Galije; pred njo se je na začetku državljanske vojne ustavil Cezar in jo prešel z znamenitimi besedami: „Kocka je padla“ (alea iacta est). Enačijo jo z današnjo rečico Fiumicino. Okoliški kmetje so jo imenovali tudi Rukon: Ci., Plin.

    Opomba: Nom. Rubīcōn: Lucan.
  • rumena samostalnik
    1. neformalno (v prometu) ▸ sárga
    vožnja skozi rumeno ▸ áthajtás a sárgán
    Vozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
    Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

    2. (barva) ▸ sárga
    Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
    Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
    Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.
  • Rūmīna (v rokopisih tudi Rūmia) -ae, f (gl. rūma, rūmis) (sc. dea) Rumína (Rúmija) = „Dojilja“, „Dojka“, „Dojníca“, boginja doječih čred in dojencev; častili so jo v svetišču na Velabru: Varr., Aug. Od tod adj. Rūmīnālis -e Rumínin (Rúmijin): ficus Varr., L., Plin., Fest. ali Ruminalis arbor T. in (pesn.) Rumĭna ficus O. Ruminina (Rumijina, ruminska) smokva, pod katero je baje volkulja dojila Romula in Rema.
  • ruska ruleta frazem
    (nevarna igra na srečo) ▸ orosz rulett
    Imamo jo radi, a nočemo, da igra rusko ruleto s svojim življenjem. ▸ Szeretjük, de nem akarjuk, hogy orosz rulettet játsszon az életével.
    Sobotna tekma na srednji skakalnici je bila podobna ruski ruleti. ▸ A szombati verseny a középső sáncon orosz ruletthez hasonlított.
  • Sabbath [sǽbəɵ] samostalnik
    cerkev sabat, dan počitka, Gospodov dan; nedelja ali katerikoli dan v tednu namenjen počitku (npr. petek pri muslimanih)
    arhaično, figurativno počitek počivanje

    Sabbath day's journey pot, ki jo je smel prehoditi Žid na sabat (2000 vatlov)
    to keep (to break) the Sabbath (ne) praznovati dan počitka (dneva počitka)
  • Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

    1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

    2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
    a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
    b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.
  • sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

    1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

    2.
    a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
    b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

    1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

    2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

    3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

    Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.
  • sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

    I. (kot jur. t. t.)

    1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

    2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

    II.

    1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

    2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

    3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV.

    III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.
  • sacrifié, e [sakrifje] adjectif žrtvovan

    un peuple sacrifié žrtvovano ljudstvo
    patrouille féminin sacrifiée žrtvovana patrulja (ki jo pošljejo v smrt)
    marchandises féminin pluriel sacrifiées poceni, z izgubo ali brez dobička prodano blago glej sacrifier
  • sacrifier [sakrifje] verbe transitif žrtvovati; religion darovati; verbe intransitif podvreči se (à quelque chose čemu), natančno se ravnati (à quelque chose po čem)

    se sacrifier žrtvovati se
    l'éternelle sacrifiée (ironično) ženska
    personne féminin sacrifiée oseba, ki se žrtvuje ali je žrtvovana za srečo drugih
    tout sacrifier à quelqu'un vse za koga žrtvovati
    sacrifier sa vie žrtvovati svoje življenje
    sacrifier un animal à la divinité žrtvovati žival božanstvu
    sacrifier un article prodati artikel po nizkih cenah
    vendre à des prix sacrifiés prodati po (smešno) nizkih cenah
    je me sacrifierais pour vous za vas bi šel skozi ogenj
    sacrifier à la mode, aux préjugés ukloniti se, podvreči se modi, predsodkom
    l'auteur a sacrifié ce rôle, ce personnage avtor ni dal tej vlogi, tej osebi pomembnosti, ki bi jo lahko imela
  • sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
    žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
    arhaično resen

    sad at žalosten ob (od, zaradi)
    in sad earnest zelo resno
    sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
    a sad coward klavern strahopetnež
    a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
    sad havoc hudo opustošenje
    a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
    a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
    a sad state žalostno, bedno stanje
    to feel sad biti žalosten, potrt
    he writes sad stuff kar on piše, je plaža