Franja

Zadetki iskanja

  • nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol

    nič drugega rien d'autre
    nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
    nič več ne … plus rien
    prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
    meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
    vse ali nič tout ou rien
    za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
    nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
    nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
    za nič na svetu pour rien au monde
    iz nič ni nič on n'a rien de rien
    mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
    v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
    (tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
    (tekma) 3:0 trois (buts) à zéro
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • nit thread

    nit za šivanje sewing thread
    prašna nit botanika stamen
    žarilna nit filament
    življenjska nit the thread of life
    živa nit (trihina, zoologija) threadworm, nematode
    nit pri stroku (fižola ipd.) string
    izgubiti nit svojih argumentov, misli to lose the thread of one's arguments, ideas
    suhe niti ni bilo na meni I had not a dry thread (ali stitch of clothing) on me, I was wet to the skin
    odstraniti niti (iz stroka) to string
    vdeti nit v šivanko to thread a needle
    njegovo življenje je viselo na niti his life hung by a thread
  • nit ženski spol (-i …) der Faden (Ariadnina Ariadnefaden, gornja Oberfaden, jedrna Kernfaden, kovinska Metallfaden, mrežna Filetfaden, osnovna Kettfaden, rastlinstvo, botanika prašnična Staubfaden, prečna Querfaden, označevalna Kennfaden, srebrna Silberfaden, sukana Spinnfaden, svilena Seidenfaden, volnena Wollfaden, zlata Goldfaden)
    figurativno rdeča nit roter Faden
    nit usode Schicksalsfaden
    nit življenja Lebensfaden
    živa nit živalstvo, zoologija der Saitenwurm
    … niti Faden-
    (debelina die Fadenstärke, gostota die Fadendichte, konec das Fadenende, napetost die Fadenspannung, smer der Fadenlauf)
    srebrne niti množina das Fadensilber
    zlate niti množina das Fadengold
    z … nitmi/ iz … niti -fädig
    (iz tankih feinfädig, iz dolgih langfädig)
    v smeri niti fadengerade
    figurativno vleči za vse niti Beziehungen spielen lassen
    figurativno izgubiti nit aus dem Text kommen, aus dem Konzept kommen
    tisti, ki vleče niti (deluje iz ozadja) der Drahtzieher
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • nizkôten (-tna -o) adj. abietto, basso, ignobile, vile, spregevole:
    nizkotno prilizovanje vile adulazione
    nizkotno vedenje comportamento ignobile
    moriti iz nizkotnih nagibov uccidere per motivi bassi, volgari
  • nogavíca (kratka) sock, (dolga) stocking

    dolge nogavíce long stockings, hose pl
    par nogavíc a pair of stockings
    zelo kratka nogavíca (do gležnjev) ankle sock, bobby sock, pl -sox, -s
    tenke, prozorne ženske nogavíce sheer stockings, pl
    nogavíce z ojačanimi prsti in peto stockings pl with reinforced heels and toes
    brezšivne nogavíce seamless stockings pl
    bombažne nogavíce cotton stockings pl
    moška nogavíca sock, half hose
    ženske nogavíce ladies' (ali women's) stockings pl
    elastične nogavíce elastic stockings pl
    nogavíca -dokolenka knee-length, mid-length
    nogavíce iz umetne svile rayon stockings pl
    najlonske nogavíce nylons pl
    svilene nogavíce silk stockings pl
    volnene nogavíce woollen (ZDA woolen) stockings pl
    v nogavícah (= sezut) in one's stockings, in one's stockinged feet
    obut (le) v nogavíce stockinged
    nogavíce brez stopala hosetops pl
    nogavíce za krčne žile elastic stockings pl
    tovarna nogavíc hosiery mill
    trgovina z nogavícami hosier's
    obleči (sleči) nogavíce to put on (to take off) one's stockings
    obleči komu nogavíce to help someone on with his (ali her) stockings
    nogavíca se natrga the stocking ladders, there is a ladder in the stocking
    pas za nogavíce suspender belt
    podveza za nogavíco garter; suspender
  • nogavičar samostalnik
    1. (poklic) ▸ harisnyakészítő
    obrtniški nogavičarkontrastivno zanimivo harisnyakészítő kisiparos
    Poleg mladinskega butika bodo tu slaščičarne, bifeji, nogavičarji, frizerji in še mnogo drugega. ▸ Az ifjúsági butik mellett itt cukrászdák, büfék, harisnyakészítők, fodrászok és sokan mások is helyet kapnak.
    Rodil se je češkemu očetu, nogavičarju, in mami domačinki iz družine barvarjev. ▸ Cseh harisnyakészítő apa és hazai kelmefestő családból származó anya gyermekeként született.

    2. (podjetje) ▸ harisnyakészítő
    Slovenski nogavičarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. ▸ Mi, szlovéniai harisnyakészítők annyira kicsik vagyunk, hogy együtt kell működnünk, különben hamarosan tönkremehetünk.
    Danes je Polzela med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje plasira na tako imenovani zahodni trg. ▸ Ma Polzela település Európa legnagyobb harisnyakészítői közé tartozik, és termékei több mint 80 százalékát az úgynevezett nyugati piacra helyezi ki.
  • norčevanj|e srednji spol (-a …) die Hänselei, die Spöttelei
    norčevanje iz die Verspottung (des)
  • norčeváti se to make fun, to be flippant, not to be serious

    norčeváti se iz to make a fool of, to fool (iz koga someone), to scoff at, to make a joke (ali jest) of, to poke fun at, to make sport of
  • norčeváti se plaisanter, badiner, railler , familiarno blaguer

    norčevati se iz koga, s kom se railler, se moquer de quelqu'un, railler, persifler quelqu'un, tourner quelqu'un en ridicule (ali en dérision), familiarno se gausser de quelqu'un, se payer la tête de quelqu'un, faire marcher quelqu'un
  • norčeváti se (-újem se) imperf. refl.
    norčevati se iz burlarsi di; farsi gioco, beffe di; prendere in giro qcn., canzonare, sbeffeggiare; dare la baia a qcn.; pog. sfottere; knjiž. irridere
  • nor|ec [ô] moški spol (-ca …) der Narr, der Verrückte (ein -r)
    dvorni norec der Hofnarr
    kot norec wie ein Irrer
    delati kot norec arbeiten wie ein Kümmeltürke
    imeti za norca anführen, pflanzen, zum Narren halten, auf die Schippe nehmen
    briti norce iz koga (jemanden) veräppeln, veralbern, Possen treiben/reißen mit
  • nôrec (blaznež) madman, fool, lunatic; (bedak) dunce, silly person, ninny

    dvorni nôrec zgodovina court jester
    imeti koga za nôrca to make a fool of someone, to fool someone, to poke fun at someone
    nôrci si upajo več kot junaški fools rush in where angels fear to tread
    briti nôrce iz koga ➞ imeti koga za nôrca
    palica dvornega nôrca fool's bauble
  • nôrec fou moški spol , insensé moški spol , aliéné moški spol , sot moški spol ; (zabijač) mouton moški spol

    dvorni norec bouffon moški spol (de cour), fou du roi
    briti norce (figurativno) faire des farces (ali des facéties), faire le bouffon (ali le farceur, le pitre), se livrer à des facéties (ali boufonneries), dire des balivernes
    briti norce iz koga, imeti koga za norca se moquer de quelqu'un, se gausser de quelqu'un, mystifier, berner quelqu'un, familiarno se payer la tête de quelqu'un
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nos1 [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
    dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
    … nosu Nasen-
    (dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
    vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
    dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
    imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
    imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
    vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
    visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
    vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

    iz nosu aus der Nase
    iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
    krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
    figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

    izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

    do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

    na vrat na nos Hals über Kopf
    prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

    dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
    ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

    po nosu auf die Nase
    dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
    dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
    po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
    vrtati po nosu in der Nase bohren

    pod nos unter die Nase
    dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
    moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

    pod nosom unter der Nase
    obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

    pred nos vor die Nase

    pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

    skozi nos durch die Nase
    dihanje skozi nos die Nasenatmung

    v nos in die Nase
    iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
    za nos:
    medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
    vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
    pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

    za nosom der Nase nach
    za dolžino nosu um eine Nasenlänge

    z nosom mit der Nase
    pozdrav z nosom der Nasengruß
    z dolgim nosom mit langer Nase
    z rdečim nosom rotnasig
    z zavihanim nosom naserümpfend
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso