Franja

labōrō -āre -āvī -ātum (labor2)

I.

1. obtežen, nadlegovan, mučen, trapljen biti: nec iam sustinent onus (nivis) silvae laborantes H. upognjeni (= pod težo snega ječeči) gozdovi, aquilonibus querceta Gargani laborant H. se upogibajo ob pihanju severnih vetrov ali (act.) severnik upogiba hrastine (hrast(ov)je).

2. metaf. v zadrego priti (prihajati), v zadregi (stiski, sili, nuji, nevarnosti) biti (zlasti o bojevnikih), ne moči si pomagati: laborat, crebro commutat status Pl., cum luna laborat Ci. „kadar je v stiski“ = kadar mrkne, ubi cantatis Luna laborat equis O., nec cur fraternis Luna laboret equis Pr., cum luna laborare non creditur Plin., non laboraremus Ci. ne bi nam kazalo tako slabo, si qua in parte nostri laborare aut gravius premi videbantur, eo signa inferri … iubebat C., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., veritus, ne legatus … laborantibus suis auxilio foret S., aciem laborare vidit L.; brezos.: maxime ad superiores munitiones laborabatur C. so bili v stiski, laboratur vehementer Ci. zelo so v skrbeh, triremes adeo graviter … conflixerunt, ut … ex concursu laborarent C. da so bile poškodovane, laborantem ratem deserere V. ogroženo, ki je v nevarnosti; od tod od bolezni mučen biti, bolan biti, bolehati, trpeti: laborare morbo Ci. bolehati, horum morborum aliquo Ci. katero od teh bolezni imeti, ex pedibus Ci. ali podagrā Mart. imeti v nogah protin, bolehati za protinom, ex renibus, ex intestinis Ci. na ledvicah, na črevesju bolan biti, koga boleti ledvice, črevesje, bolehati za ledvično, za črevesno boleznijo, e dolore Ter. ali utero H., O. v porodnih bolečinah biti, cruditate, torminibus Plin.; brezos.: cum (Marius) aestu magno ducebat agmen, laborabat Ci., significant enim tuae litterae te prorsus laborare Ci. ep., cum sine febri laborassem Ci. ep., quod vehementer eius artus laborarent Ci.; o rastlinskih boleznih: oleis laborantibus circum radices amurcam … infundere Col.; pren. na druge nadloge = bolehati za čim = v stiski biti, trpeti zaradi (zastran) česa, (pre)trpeti kaj: laboro re, a (ex) re lahko slovenimo tudi s stiska (pesti, muči) me kaj: l. a (zaradi) re frumentaria C., ex aere alieno C. ali aere alieno Suet. v dolgove zakopan biti, v dolgovih tičati, dolgove imeti nakopane, dolgovati, annonā, magnitudine sua L., avaritia et luxuria laborat civitas L. boleha (hira) za lakomnostjo … , l. ab avaritia aut misera ambitione Ci., vestrum nemo est quin intellegat populum Romanum … hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci. da boleha za … krutostjo, l. ex invidia Ci. zavist(nost) pesti koga, non externis hostibus magis quam domesticis l. Ci. ep., odio apud hostes contemptu apud socios l. L. zoprn (mrzek) biti sovražnikom, zaničevan biti od … , l. alienis malis Ci. ep., de (zaradi) existimatione alicuius Ci., in re familiari (zaradi imovinskega stanja) Ci., ventis V. ali contrario vento Lact., frigore Col., a frigore Plin., fame Plin.; o ljubezenski muki (kot bolezni): dices laborantes in uno Penelopen vitreamque Circen H. ki se mučita za enega = sta zaljubljeni v enega, gorita za enega, ah miser, quanta laborabas Charybdi … ! H. s kako Haribdo si se moral boriti; brezos.: laboratum est pestilentiā, siccitate eo anno laboratum est L., nec ullo terrae motu laboratum (esse) adnotatum est Plin.; o dejanjih in pri abstr. pojmih = neuspešen biti, ne imeti uspeha, ponesrečiti se, težave delati, (s)kaziti se, (s)krhati se: digitorum … porrectio … nullo in motu laborat Ci. ni neuspešna pri nobenem gibu = se posreči pri vsakem gibu, veritatem laborare nimis saepe aiunt, exstingui numquam L., laborat carmen in fine Petr., vocalium concursu hiat … et quasi laborat oratio Q. —

II.

1. (telesno ali duševno) delati, truditi se, upirati se, prtiti se: ibi multo plurimum sese familiarium laboravisse Pl., istos rastros interea tamen appone: ne labora Ter., quam diu intellegebant sese sibi et populo Romano, non Verri … serere, impendere, laborare Ci., quid enim ego laboravi aut quid egi Ci., aliquem laborare cogere S. navaditi koga prenašati težave, sudet multum frustraque laboret ausus idem H., sunt qui … imitentur iumenta onere et iugo laborantia Q.; z natančneje določenim pojmom dejavnosti (v raznih zvezah in skladih) = delati pri čem, gledati na kaj, prizadevati si za kaj, paziti na kaj, misliti na kaj, stremeti za čim, (po)truditi se za kaj, ukvarjati se s čim, brigati se, skrbeti (v skrbeh biti), (z)meniti se, zanimati se za kaj, koga kaj skrbeti: sic … existimes non minus me de illius re laborare quam ipsum de sua Ci. ep., quasi de verbo, non de re laboretur Ci. kakor da bi šlo za besedo, ne pa za dejansko stvar, in enodandis autem nominibus, quod miserandum sit, laboratis Ci. ukvarjate se z izvajanjem besed (z etimologijo), in eo tamen, cui naturam obstare viderit, laborabit Q., adeo in quae laboramus sola crevimus, divitias luxuriamque L., quae (apes) more parentum rura colunt operique favent in spemque laborant O., l. in famam Sen. ph., in hoc malum a quibusdam laboratur Q., libentissime praedicabo Cn. Pompeium … praecipue pro salute mea laborasse Ci., l. circa memoriam et pronuntiationem Q.; z objektnim acc.: quo etiam magis laboro idem, quod tu Ci. ep., Tironi prospicit, de se nihil laborat Ci.; z dat.: dies noctesque bonae menti l. Sen. ph. prizadevati si za pravo mišljenje o življenju; occ. l. alicui = služiti komu: nigro forte Iovi, cui tertia regna laborant Sil.; s finalnimi stavki: non decrevi solum, sed etiam, ut vos decerneretis, laboravi Ci., animo laborabat, ut reliquas civitates adiungeret C., quod tam cupide laborasset, ut praeter ceteros Iustus appellaretur N., neque, te ut miretur turba, labores H., sponsio illa ne fieret, laborasti Ci., non minus se id contendere et laborare, ne ea, quae dixissent, enuntiarentur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quorsum recidat responsum, non magno opere laboro Ci., cuius manu sit percussus, non laboro Ci. za to se ne menim, to mi je vseeno; non ali nequidem laborare z inf.: si sociis fidelissimis prospicere non laboratis Ci., id illi … usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem de tanta re laborarint N.; pesn. in poklas. tudi laborare z inf.: hunc atque hunc superare laboret H., quem perspexisse laborant (novisse cupiunt) H., quis cenantibus una … pulchre fuerit tibi, nosse laboro H. rad bi vedel, quae (arma) nunc quoque ferre laboro O., amarique ab eo laboravi, etsi non erat laborandum Plin. iun., laborabat invidiam … demere Iust.; z ACI: non laboro, inquit, hoc loco discessisse Merulam Varr., quod ne nunc quidem fieri laborabo Sen. ph.

2. pesn. trans. = conficere (s trudom) izdel(ov)ati, narediti (napravljati), pripraviti (pripravljati), prirediti (prirejati): quale (nardum) non perfectius meae laboravit manus H., vestes arte laboratae V. (po drugih auro laboratae z zlatom pretkana (izvezena) oblačila), dona laborata Cereris V. kruh, predelan Cererin dar, v kruh predelano žito, noctibus hibernis castrensia pensa laboro Pr., antrum … arte laboratum nulla O., haec … praeter Herculi et Perseo laborata Plin., laboratam … dierum ac noctium studio actionem aqua deficit Q., plena laboratis scrinia libris Mart., frumenta ceterosque fructus … laborant T. žito in druge sadove sejejo … — Od tod adj. pt. pf. labōrātus 3
a) s trudom izvršen, utrudljiv, trudapoln: custodia laboratior Ter.
b) nujen, težaven: aevum Val. Fl., vita Stat.

lacerta -ae, f (lacertus nadlaket, lacerta torej = „[kača] ki ima nadlakte, tj. noge, nogata [kača], ali morda „cepetajoča, gibčna [kača]“)

1. kuščarica, kuščar, martinček: Sen. ph., Plin., Mart., seu virides rubum dimovere lacertae H., parvāque minor mensura lacerta est O.; preg.: est aliquid … unius sese dominum fecisse lacertae Iuv. zasesti prostorček, ki bi zadoščal že eni kuščarici.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Ci. ep., Ulp. (Dig.).

lachen smejati se (über čemu); leise vor sich lachen smehljati se; Tränen lachen do solz se nasmejati; die Sonne lacht sonce žari; über das ganze Gesicht lachen režati se na vsa usta; aus vollem Halse lachen smejati se na ves glas; sich krank/schief lachen umirati/crkavati od smeha; nichts zu lachen haben: er hat nichts zu lachen ni mu z rožicami postlano; das ist nichts zu lachen to ni smešno, to je smrtno resno; du hast gut lachen! lahko tebi!; da lachen die Hühner tu bi se še krave smejale; sich eins lachen/sich ins Fäustchen lachen smejati se v pest; das Glück lacht ihm sreča mu je mila; wer zuletzt lacht, lacht am besten kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

lactēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. lactēre)

1. v mleko se spremeniti (spreminjati), mlečiti se: omnis fere cibus matrum lactescere incipit Ci., scammonium linguae tactu lactescens Plin.; metaf.: ut infantiae nostrae lactesceret sapientia tua Aug. da bi … sladela (postajala sladka, se sladila) kot mleko.

2. mleko (za dojenje) imeti, dobi(va)ti; o živalskih samicah: asinae praegnantes continuo lactescunt Plin.; o ženskah: pectore l. Aug.; o ženskih prsih: Min.; metaf. (o setvi) mlečiti se, polniti se s sokovi (z mlečkom): velut ex ubere aliquo sata cuncta lactescunt Plin., lactescentia sata Plin.

láčen (-čna -o) adj.

1. affamato:
biti lačen essere affamato, aver fame
biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

2. pren. affamato, desideroso; avido:
lačen ljubezni desideroso di affetto
lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

3. pren. voglioso, libidinoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

lahko¹ [ó] (laže, najlaže)

1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

2.
lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

3.
lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

4. (z lahkoto) leicht, mühelos
lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
lahko ji je sie hat es leicht/gut
tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
ti se lahko smeješ du hast gut lachen
to je lahko reči das ist leicht gesagt
lahko mogoč gut möglich
lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

5.
ki (si) ga je lahko …. -bar
(zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

Laie, der, (-n, -n) laik; neposvečenec; diletant; blutiger Laie popoln diletant; da staunt der Laie figurativ ne bi verjel

lâkat -kta m, mest. nà lāktu, mn. lȁktovi
1. laket, komolec
2. vatel: šest lakata
3. koleno: rijeka ima mnogo laktova
4. zavoj: lakat hodnika
5. imati jake -ove brezobzirno se prebijati skozi življenje; progledali su mu laktovi na komolcih ima strgane rokave; radila bi do lakata, samo da se krava ne proda vse bi storila ...

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)

1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.

2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat.

laniātus -us, m (laniāre) (raz)mrcvarjenje, (raz)trgavanje, (raz)mesarjenje: laniatui esse animalibus Val. Max., laniatu membra distrahere Gell., aliquem laniatu miserando discerpere Amm.; s subjektnim gen.: l. ferarum Ci., corpus imperatoris avium ferarumque laniatibus obiectum Val. Max., sepultura vulgo aut avium aut canum laniatus est Iust.; z objektnim gen.: in modum ferarum laniatu pecudum viventes Val. Max.; pren.: si recludantur tyrannorum mentes, posse aspici laniatus et ictus T. ko bi lahko pogledali trinogom v srce, bi videli, da je ranjeno in izmučeno.

Lāocoōn (v rokopisih tudi Lāucoōn) -ontis, m (Λαοκόων) Laokoónt, sin Priama in Hekube, Neptunov svečenik v Troji; okoli njega in njegovih dveh sinov sta se ovili in jih zadavili dve kači, ker se je upiral predlogu, da bi lesenega konja pripeljali v mesto: V., Hyg., Plin., Petr. (z obl. Laucoon in abl. Lauconte (?)).

lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

largītiō -ōnis, f (largīrī)

1. obilno darovanje, darežljivo podarjevanje, darežljivost, radodarnost (s sebičnimi nameni, zlasti da bi si kdo pridobil naklonjenost nekoga): Alexandrum filium Philippus accusat, quod largitione benevolentiam Macedonum consectetur Ci., l. in cives Ci., largitione militum voluntates redemit (sc. Caesar) C., l. aedilicia L., l. in milites Auct. b. Hisp., eam largitionem e re publica fieri Suet., veteranos … quantā potuit largitione contraxit Suet., largitionem habere Aur.; preg.: id, quod … iam in proverbii consuetudinem venit, „largitionem fundum non habere“ Ci. „da darovanje nima dna“.

2. podkupovanje, podkupnina: quaeritur consul, … qui largitioni resistat Ci., largitionis suspicionem recipere Ci., effusae largitiones Ci., populus … largitione magistratuum corruptus est H., (sc. Hasdrubal) princeps largitione vetustos pervertit mores Carthaginiensium H., Dumnorix gratiā et largitione apud Sequanos plurimum poterat C., pro virtute audacia, largitio, avaritia vigebant S., legati Iugurthae, largitione magis quam causā freti S., l. pessimi exempli (vrste) L.

3. prizna(va)nje, podelitev, podeljevanje, izkazovanje: civitatis (državljanstva) Ci., aequitatis Ci., beneficiorum Sen. ph.

4. meton. largitiones cesarska blagajna za darila in poklonitve, darilna blagajna, miloščinska blagajna: Eutr., Cod. Th., Cod. I., sacrae (za splošno blaginjo, npr. za vojaško preskrbo) Cod. I., privatae (za posebne namene) Cod. I., comes largitionum Amm., Aug. predstojnik cesarske darilne blagajne.

largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me