Franja

Zadetki iskanja

  • nóht uña f

    kleščice za nohte cortauñas m
    lak za nohte esmalte m para las uñas
    odstranjevalec laka za nohte quitaesmaltes m
    nega nohtov cuidado m de las uñas; manicura f
    škarjice za nohte tijeras f pl para las uñas
    negovati nohte hacerse las uñas
    odstriči si nohte cortarse las uñas
  • nôrec (blaznež) madman, fool, lunatic; (bedak) dunce, silly person, ninny

    dvorni nôrec zgodovina court jester
    imeti koga za nôrca to make a fool of someone, to fool someone, to poke fun at someone
    nôrci si upajo več kot junaški fools rush in where angels fear to tread
    briti nôrce iz koga ➞ imeti koga za nôrca
    palica dvornega nôrca fool's bauble
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • noša samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ viselet, ruhaviselet
    tradicionalna noša ▸ hagyományos viselet
    kmečka noša ▸ paraszti viselet
    belokranjska noša ▸ Bela krajina-i viselet
    gorenjska noša ▸ felső-krajnai viselet
    pokrajinska noša ▸ tájjellegű
    ženska noša ▸ női viselet
    moška noša ▸ férfiviselet
    Pisane finske noše so v navadi na tradicionalnimi festivalih ali na porokah. ▸ A színes finn viseletek gyakoriak a hagyományos fesztiválokon vagy esküvőkön.
    Povezane iztočnice: narodna noša

    2. (o nošenju) ▸ viselés
    Pri noši vedno večjega pokrivala si pomagajo tudi z nekakšnimi majhnimi bambusovimi stožci, na katere pripenjajo vso to okrasje. ▸ Az egyre nagyobb méretű fejfedő viselésének megkönnyítésére kis bambuszkúpokat is használnak, amelyekre a díszeket rögzítik.
  • notesnik samostalnik
    1. računalništvo (prenosni računalnik) ▸ notebook
    poslovni notesnik ▸ üzleti notebook
    mini notesnik ▸ mini notebook
    lahek notesnik ▸ könnyű notebook
    zaslon notesnika ▸ notebook képernyője

    2. (beležnica) ▸ notesz
    zapisati v notesnik ▸ noteszba feljegyez
    Kljub modernim komunikacijskim orodjem si še vedno rada zapisuje v notesnik. ▸ A modern kommunikációs eszközök ellenére még mindig szívesen jegyzetelek a noteszbe.
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • núla nought; nothing

    eno núlo si premalo napisal you've written one nought too few
    zavrti telefon núla osem dial oh eight (ZDA zero eight)
    tekma se je končala tri núla the match ended three nil
  • o prep. (predlog z mestnikom)

    1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
    govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
    članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
    (v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
    o pravem času provvidenzialmente
    o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
    PREGOVORI:
    o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano
  • oaza samostalnik
    1. (območje v puščavi) ▸ oázis
    puščavska oaza ▸ sivatagi oázis
    oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén

    2. (ozelenel prostor) ▸ oázis
    zelena oaza ▸ zöld oázis
    Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
    cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
    idilična oaza ▸ idilli oázis
    prava oaza ▸ igazi oázis
    oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
    Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

    3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázis
    oaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
    oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
    oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
    Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
    mirna oaza ▸ nyugodt oázis
    ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
    Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
    oaza svobode ▸ szabadság oázisa
    Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru
  • ob at; by, along, on

    ob treh at 3 o'clock
    sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
    ob sobotah on Saturdays
    ob prvi priliki at the first opportunity
    ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
    ob takih okoliščinah under such circumstances
    ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
    ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
    pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
    on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
    si ob pamet? are you out of your senses?
    hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
    to se samo ob sebi razume this is a matter of course
    živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
    obcestni jarek fossato (laterale)
    obcestni kamen paracarro; pietra miliare
    geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
    nareč. obcestno znamenje mestaina
  • občudovánje admiración f

    občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
    občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
    ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
    zbuditi občudovanje causar admiración
  • občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

    1. sentire, avvertire; provare:
    občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

    2. sentire, provare, capire

    3. avvertire; accorgersi di:
    na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

    4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
    občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
    občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

    5.
    občutiti bolečino sentire, provare dolore
    občutiti lakoto, strah avere fame, paura
    občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.
  • obdájati (-am) | obdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. cingere, circondare; coronare:
    srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
    jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
    visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

    2. rivestire, coprire:
    oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
    obdati stole s prevleko rivestire i sedili

    3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
    obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

    4. colmare (di):
    obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

    B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
    rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori
  • obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
    obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
    povojno obdobje dopoguerra
    umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
    v obdobju enega leta in un anno
    časovno obdobje lasso di tempo
    obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
    vmesno obdobje parentesi
    pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi)
  • obdržáti guardar; mantener; conservar

    obdržati v (lepem) spominu conservar (ali guardar) en (buena) memoria
    obdržati v dobrem stanju conservar en buen estado
    obdržati se na nogah mantenerse en pie
    obdržite to zase (= molčite o tem)! ¡guárdeselo para sí!
  • obesi|ti [é] (-m) obešati

    1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
    figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
    obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
    figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

    2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
    figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
    figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

    3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
    dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

    4.
    obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
    obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften