-
ἔρανος, ὁ 1. skupen (družinski) obed, kjer plača vsak član svoj prispevek. 2. prispevek, ki so ga plačevali člani društva ἔρανον εἰσφέρειν. 3. dar, podpora, postrežljivost, ljubav.
-
Ἐρασῑνίδης, ου, ὁ zmagovalec pri Arginuzah.
-
Ἐρᾰσῖνος, ὁ reka v Argolidi.
-
ἐραστής, οῦ, ὁ (ἐράω) ljubitelj, ljubimec, prijatelj, častilec, pristaš, privrženec τινός, τυραννίδος ki hrepeni po tiranstvu, ἐπαίνου slavohlepen, ἐραστής εἰμι περὶ τὸ καλόν imam rad, ljubim lepoto.
-
ἐράω [Et. iz ἐράσjω. – at. samo praes. in impf. act. in pt. praes. pass.; ep. ἔραμαι, ἐράομαι, pr. ind. 2 pl. ἐράασθε, impf. ἠράμην, fut. ἐρασθήσομαι, aor. ἠράσθην in ἠρασάμην, ἐράσσατο, vse obl. z act. pom.] 1. strastno, prisrčno ljubim, zaljubljen sem, vzljubim, ἔρωτα (ἔρον) ἐράω vnamem se ljubezni, gojim ljubezen, ὁ ἐρώμενος ljubljenec, ljubimec, ἡ ἐρωμένη ljubljenka. 2. silno hrepenim po čem, hlepim, želim τινός, ἀμηχάνων, inf.
-
ἐργάτης, ου, ὁ, fem. ἐργάτις, ιδος, ἡ 1. adi. delaven. 2. subst. delavec, poljedelec, izvršitelj, storilec; pren. τῆς ἀδικίας hudodelec NT; τῶν ἐν πολέμῳ vrl vojak.
-
ἐργατίνης, ου, ὁ delaven mož, kmet, poljedelec.
-
ἐργο-δότης, ου, ὁ (δίδωμι) delodajalec.
-
ἐργο-λάβος, ὁ (λαβεῖν) podjetnik, podvzetnik.
-
ἐρέβ-ινθος, ὁ cizara, čičerka.
-
ἐρειψι-πύλης, ου, ὁ poet. kdor naskakuje (razbija) vrata.
-
ἐρέτης, ου, ὁ (ἐρέσσω) veslač, mornar.
-
Ἐρέτρια, ἡ, poet. Εἰρέτρια mesto na Evboji; preb. Ἐρετριεύς, ὁ; adi. Ἐρετρικός 3.
-
Ἐρεχθεύς, έως, ὁ, ep. ῆος Erehtej, zemljetresec, sin Zemlje, vzgojen od Atene; bil je atiški praheroj in je imel na Akropoli svoje svetišče. – Ἐρεχθεῖδαι οἱ Atenci; Ἐρεχθηίς ίδος, ἡ ime atiške občine; θάλασσα studenec na Akropoli; Ἐρεχθεῖον svetišče na Akropoli.
-
ἐρι-αύχην, ενος, ὁ, ἡ ep. s ponosnim, visokim vratom, isker.
-
ἐρι-βρεμέτης, ου, ὁ ep. ἐρί-βρομος, ὁ glasno, močno grmeč.
-
ἐρι-βῶλαξ, ακος, ὁ, ἡ ἐρί-βωλος 2 ep. rodoviten, masten, velegrudat.
-
ἔρῑθος, ὁ, ἡ ep. najemnik, težak, dninar, žanjec.
-
Ἐρινεός, ὁ mesto v Doridi.
-
ἐρῑνεός, ὁ ep. divja smokva.