Franja

calendes [kalɑ̃d] féminin pluriel prvi dan v mesecu pri Rimljanih

renvoyer aux calendes grecques odgoditi na čas, ki ne bo nikoli prišel; na sv. Nikoli

caler [kale] verbe transitif

1. podložiti klin, podkliniti, utrditi, fiksirati; nasloniti (contre na); zapahniti, zagozditi, blokirati, zaustaviti, zavirati; verbe intransitif, automobilisme ustaviti se, familier popustiti, odnehati

2. verbe transitif spustiti (jadro); potopiti v vodo (mrežo); verbe intransitif vgrezati se v vodo (ladja)

se caler (automobilisme) nenadoma se ustaviti
se caler l'estomac, les joues, se les caler (figuré, familier) krepko jesti
se caler, caler la voile (figuré, familier) milejše strune ubrati, popustiti, vdati se
ce bâtiment cale trop ta ladja se preveč ugreza, ima preglobok ugrez
se caler dans un fauteuil pogrezniti se, sesti v fotelj

caligātus 3 (caliga) v škornjih, v škornje obut: caligatum venire Iuv. od glave do peta opravljen; miles c. Ulp. (Dig.) ali milites c. Suet. vojak(i) prostak(i); subst. caligātī -ōrum, m (vojaki) prostaki: Suet.

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

callaia f prehod v živi meji; ekst. poljska stezica

calme [kalm] adjectif miren, tih; brezvetern; masculin mir, tišina, brezvetrje; figuré notranji mir; commerce mrtvilo v poslih

conserver, garder son calme ohraniti svoj mir
calme plat brezvetrje, morska tišina
le calme après la tempête mir po nevihti

calorescence [kælərésəns] samostalnik
fizika sprememba toplotnih žarkov v svetlobne

calumare v. tr. (pres. calumo) spuščati v morje (vrvi)

calva ženski spol pleša, plešasta glava; jasa v gozdu

calvero moški spol jasa v gozdu

calzaturiēro

A) agg. obutven:
industria calzaturiera obutvena industrija

B) m delavec v obutveni industriji

camarada moški spol tovariš, šolski prijatelj, sošolec, tovariš (kolega) v službi

camarada de correrías sopohajkovalec

camarín moški spol oblačilnica (gledaliških igralcev); zasebna pisarna v trgovski hiši; kapela, svetniška skrinja pri glavnem oltarju

camīnō -āre (-āvī) -ātum (camīnus) v obliki ognjišča (z)graditi, postaviti (postavljati): acervi... luto caminantur Plin., fossura caminata Plin. obokan.

campanilla ženski spol zvonček, zvonec, kraguljček; jeziček v ustih

campanilla blanca (rast) zvonček
de campanillas imeniten
tener muchas campanillas imeti mnogo častnih funkcij

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

canard [kanar] masculin racman, raca; figuré izmišljotina, (časopisna) raca, familier časopis; v pijači namočen košček sladkorja; musique napačna nota; familier staro kljuse (konj), mrha

canard sauvage divja raca
froid masculin de canard hud, oster mraz
mare féminin aux canards račja mlaka
mouillé, trempé comme un canard moker ko miš
lancer des canards (figuré) objaviti časopisne race
marcher comme un canard racati
plonger comme un canard dobro se potapljati, figuré spretno se izmuzniti, jo popihati
j'ai lu ça dans mon canard to sem bral v svojem časopisu

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.

candy² [kǽndi] prehodni glagol
kandirati; s sladkorjem konservirati; v sladkor kristalizirati; s sladkorjem prevleči