Franja

rincrescere^* v. intr. impers. (pres. mi rincresce) biti žal:
se non ti rincresce prosim, če nimaš nič proti

ring¹ [riŋ] samostalnik
prstan, obroč; kolut, kolobar; ušesce, uho; letnica (krog) starosti pri drevesu; kovani rob novca; (o osebah) krog
ameriško klika, (zločinska) tolpa, špekulanti; kartel, zveza, sindikat; cirkuška arena, maneža, borišče, torišče; boksarski ring, boksanje, boksarji; krožna železnica; dirkališče; organizacija stav na rezultate športnih tekem (npr. konjskih dirk)

ring of smoke obroček iz dima
diamond ring prstan z diamantom
ear-ring uhan
wedding ring poročni prstan
to be in the ring for the governorship kandidirati za guvernerja
to dance in a ring plesati v krogu, plesati kólo
to have (livid) rings round one's eyes imeti (temne) kroge okrog oči
to make rings, to run rings round s.o. koga zelo nadkriljevati, prekašati, figurativno posekati koga
he would make rings round you on bi te v mali žep vtaknil, ti nisi nič proti njemu
to sit in a ring sedeti v krogu

riot¹ [ráiət] samostalnik
nemir, rabuka, nered, kaljenje miru, hrup, hrušč, kraval, razgrajanje; izgred, punt; razvratno življenje, razuzdanost, nezmernost, pijančevanje, bučna zabava, uživanje, orgija
figurativno izbruh; zmešnjava, zmeda, direndaj
sleng hrupen uspeh

riot of colours (pisana) množica barv
riot of emotion čustven izbruh
riot of sounds zmešnjava glasov
riot squad policijska četa v pripravljenosti
to quell a riot zatreti upor
to run riot izbesneti se; razuzdano živeti, preda(ja)ti se razuzdanosti; (o rastlinah) podivjati, bujno rasti ali se širiti; lov iti po napačni sledi

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

riservare v. tr. (pres. risērvo) rezervirati:
ti ho riservato un posto in prima fila rezerviral sem ti sedež v prvi vrsti
riservare la facoltà di pridržati si pravico

risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti

se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
risquer sa vie življenje tvegati
la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta

rizzare¹

A) v. tr. (pres. rizzo)

1. pokonci postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati; razpeti; razviti; naježiti:
rizzare una bandiera razviti zastavo
rizzare baracca pren. toskansko spreti se
rizzare il capo pren. postati užaljen
rizzare la cresta pren. dvigovati greben, postati predrzen
rizzare gli orecchi prisluhniti
rizzare la tenda postaviti šotor
da far rizzare i capelli da se ti naježijo lasje

2. postaviti, postavljati; zgraditi

B) ➞ rizzarsi v. rifl. (pres. mi rizzo)

1. dvigniti, dvigovati se; pobirati se

2. ježiti se (lasje)

rōba f

1. stvari, roba; ekst. imetje:
roba di casa oprema, pohištvo
fare roba obogateti

2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
roba di valore dragocenosti, dragulji
abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
bella roba! iron. lepa reč!

3. blago; ekst. obleka, oblačilo

4. trgov. blago

rociar (pres: -ío) (po)škropiti, omočiti; posuti, potresti; ošteti, opsovati

está rociando rosa pada; prši
rociarse (fam) opi(jani)ti se

róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
róčen je pri delu he is a good hand at

rodeo moški spol obitje, ovinek; zbirališče pašne živine; prostor za živino na sejmu; figurativno opis; izgovor; tolpa tatov; ameriška španščina zbiranje vsega goveda neke haciende

decir por rodeo namigovati
dar un rodeo po stranski poti iti, ovinek napraviti
andar con rodeos ovinka(ri)ti, ovinke delati
buscar rodeos prazne izgovore iskati
declarar sin rodeos naravnost izjaviti; Am veselica, prirejena z motivacijo podkovanja konj

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rokavíca glove

boksarske rokavíce boxing gloves pl, mittens pl
rokavíca za mečevanje fencing glove
glacé rokavíce kid gloves pl; (palčnik) mitten, mitt
viteška, železna rokavíca gauntlet
pletene rokavíce knitted gloves
podložene rokavíce lined gloves
toaletna rokavíca washingglove, glove-sponge
usnjene rokavíce leather gloves
katero velikost rokavíc imate? what size do you take in gloves?
izgubil sem par k tej rokavíci I have lost the companion to this glove
natakniti rokavíce to pull on (ali to put on) one's gloves
odložiti, sleči rokavíce to pull off (ali to take off) one's gloves
z rokavícami ravnati s kom to handle someone with kid gloves
obravnavati stvar brez rokavíc (figurativno) to handle a matter with the gloves off
ta obleka se ti prilega kot rokavíca that dress fits you like a glove
vreči komu rokavíco (figurativno, izzvati) to throw down (ali to cast down) the gauntlet, to challenge

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rotō -āre -āvī -ātum (rota) v krogu (krožno) (za)vrteti, (za)sukati, obrniti (obračati), vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, (za)vihteti, (za)kotáti, (za)kotaliti, (za)valiti: Lucr., Lucan., Q., Sen. ph., Val. Fl., Stat., Prud., Hier., Cl. idr., telum funditor habenā rotabat L., Learchum per auras more fundae rotat O., aper rotat ore canes O., ensem V., fumum H. razvne(ma)ti; pren.: sic ordinem fati rerum aeterna series rotat Sen. ph. razvija v krožnem teku, aut curvum sermone rotato torqueat enthymema Iuv. v zaokroženem govoru; med. rotārī in intr. v krogu (krožno) vrteti se, sukati se, obračati se, kotati se, kotaliti se, obračati se, krožiti: Macr. idr., circum caput igne rotato O., rotati poli O. krožeča, nives rotatae O.; intr. v krogu se vrteti: saxa rotantia V.; (o pavu) voziti kolo (z repom), (raz)šopiriti rep, razkazovati se, (na)šopiriti se: Col.

rough¹ [rʌf] samostalnik
hrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostak

in the rough v surovem, neobdelanem stanju
the rough(s) of life neugodnosti življenja
over rough and smooth v slabem in v dobrem
it is true in the rough v glavnem je to res
to take s.o. in the rough vzeti koga, kakršen je
to take the rough with the smooth enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejo
to work in the rough grobo izdelati

rub in prehodni glagol
vtreti
figurativno vriniti, vsiliti (komu kaj), prisiliti koga, da se nauči ali spozna, kar mu ni všeč ali ugodno
sleng (nekaj neprijetnega) (stalno) omenjati

to rub it in preveč poudarjati, razdražljivo ponavljati, pod nos da(ja)ti
the lesson needs to be well rubbed in lekcijo se je treba pošteno naguliti
don't rub it in! figurativno ne poudarjaj vedno tega!, ne jahaj vedno na tem!

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.