Franja

Zadetki iskanja

  • prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

    1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

    2. metaf.
    a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
    b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
    c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv.

    I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T.

    II.

    1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

    2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

    3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.
  • proprietary2 [prəpráiətəri] samostalnik
    lastnik, lastniki; lastnina, lastništvo
    pravno lastninska pravica
    farmacija zdravilo, ki se ga lahko dobi brez recepta
    britanska angleščina, zgodovina guverner kolonije (v današnji ZDA)

    the landed proprietary posestniki
    proprietary colony kolonija (v današnji ZDA), ki jo je Britanija dodelila privatnikom v upravljanje
  • prouvable [pruvabl] adjectif dokazljiv

    allégation féminin difficilement prouvable težko dokazljiva trditev, trditev, ki jo je težko dokazati
  • prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

    1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
    a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
    b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
    c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

    2. metaf.
    a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
    b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.
  • psihopatka samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (o osebnostni motnji) ▸ pszichopata
    Sprva so jo označili kot psihopatko, ki bi bila s svojo obsedenostjo morda lahko celo nevarna vojvodinji, če bi živela v njeni bližini. ▸ Először pszichopatának titulálták, aki megszállottsága miatt akár veszélyt is jelenthetett volna a hercegnőre, ha a közelében él.

    2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna ženska) ▸ pszichopata
    Njeni starši pa so pozneje pojasnili, da to sploh ni res, in jo označili za psihopatko in lažnivko, s čimer se je strinjala tudi njena sestra. ▸ A szülei később megmagyarázták, hogy ez egyáltalán nem igaz, és pszichopatának és hazugnak nevezték, amivel a nővére is egyetértett.
  • ptič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Vogel
    sladkorni ptič Türkisvogel, Zuckervogel
    turkizni ptič Türkisvogel
    silhueta letečega ptiča živalstvo, zoologija das Flugbild
    hrana za ptiče das Vogelfutter
    lov na ptiče der Vogelfang
    trčenje s ptičem der Vogelschlag
    rastlinstvo, botanika rastlina, ki jo oprašujejo ptiči die Vogelblume
    agronomija in vrtnarstvo škoda, ki jo narede ptiči der Vogelfraß
    figurativno iste/ene sorte ptiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern
  • Pūblicius 3 Publícij(ev), ime rim. rodu. Njegova najznamenitejša predstavnika sta brata L. in M. Publicius Malleolus Lucij in Mark Publicij Maleol, edila, ki sta (l. 296) naredila ali razširila in potlakala glavno pot (clivus Publicus) na Aventin ob „Trojnih vratih“ (porta Trigemina): Varr., L., O., Fest. Od tod adj. Pūbliciānus 3 Publícijev, publícijski: lacus Ci. ep. (menda ob Publicijevi poti (clivus Publicius) na Aventin), actio Icti. lastninska tožba bonae fidei posessoris, ki jo je vpeljal pretor Publicij.
  • pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

    1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

    2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

    3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

    4. metaf.
    a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
    b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
    c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

    5. meton.
    a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
    b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.
  • pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

    1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

    2. metaf.
    a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
    b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. Adv. pulchrē

    1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

    2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

    3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.
  • pulito

    A) agg.

    1. čist:
    biancheria pulita čisto perilo
    fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti

    2. urejen, negovan

    3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
    affare poco pulito nečeden posel
    gioco pulito fair igra:
    avere la coscienza pulita imeti čisto vest
    farla pulita elipt. poceni jo odnesti

    4. pren. pog. suh:
    la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal

    5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)

    B) m čisto:
    camminare sul pulito hoditi po čistem
  • pulsera ženski spol zapestnica

    pulsera de pedida zapestnica, ki jo ženin podari nevesti
    reloj de pulsera zapestna ura
  • púrak -rka m
    1. svinčenka
    2. ekspr. trdo kuhan fižol, močno posušena sliva
    3. kozji bobek; kao purak nestati kot kafra izginiti, naglo jo pobrisati
  • pût púta m, orod. pútem, s predl. za pútom, mn. pútevi in pútovi
    1. pot: put vodi kroz selo; put ka sreći; presjeći komu put; ići svojim putem; udariti pravim putem; kuća stoji nad putom; krčiti nove puteve, putove: poći pravim putem usmeriti se po pravi poti; biti na krivom putu; hvatati put lijevo mahniti jo na levo; izvesti koga na put usmeriti koga v življenje; put najmanjeg otpora; preko puta na nasprotni strani; kolski put vozna pot; saobraćajni put prometna pot, cesta; životni put življenjska pot; posljednji, vječni put zadnja pot; put do zvijezda je trnovit; stati na pola puta
    2. cesta: put bratstva i jedinstva; Auto-put bratstva i jedinstva, Mliječni Put astr. rimska cesta
    3. potovanje: biti stalno na putu; put oko svijeta; svadbeni put
    4. stajati kraj puta stati ob cesti
  • quadrāgēnārius 3 (quadrāgēnī) sestoječ iz štiridesetih, ki drži (obsega) štirideset, štirideseteren: po številu: numerus Vulg., Aug.; po meri: fistula Vitr., Front. 40 palcev široka, tj. cev, katere plošča je bila 40 palcev široka, preden so jo zvili, dolium Ca. ki drži 40 kongijev (okrog 130 l); po dneh, letih: ieiunium Ambr. štiridesetdnevni post, pupillus Sen. ph. štiridesetleten; subst. quadrāgēnārius -iī, m štiridesetletnik: Arn.
  • que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

    1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom.

    Opomba:
    a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
    b) -que v govorni figuri`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

    2. mesto v stavku:
    a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
    b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
    c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
    d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
    e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

    3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
    a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
    b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

    Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.
  • quille2 [kij] féminin kegelj; noga; visoka, tenka steklenica; raztezalnik za rokavice; kamnit klin; populaire konec vojaške službe

    jouer aux quilles kegljati
    jeu de quilles kegljanje; kegljišče
    abatteur de quilles (figuré) bahač
    jouer des quilles popihati jo
    donner à quelqu'un son sac el ses quilles odsloviti, spoditi koga
    être sur ses quilles (populaire) biti na nogah, biti zdrav
    être planté comme une quille (familier) stati nepremično (kot lipov bog)
    recevoir quelqu'un comme un chien dans un jeu de quilles koga zelo nemilostno sprejeti
    prendre, trousser son sac et ses quilles pobrati šila in kopita, z vsem svojim oditi, popihati jo
  • quīnārius 3 (quīnī) pet(erico) vsebujoč: numerus Isid., Macr. petka, fistula Plin., Vitr., Front. pet(ero)palčna cev (tj. cev, katere ploskev je bila široka pet palcev, preden so jo zvili); subst. quīnārius -iī, m (sc. nummus) kvinárij = pol denárija: Varr., Plin.
  • quīnquāgēnārius 3 (quīnquāgēnī) sestoječ iz petdesetih, vsebujoč petdeset, petdeseten: grex Varr., homo Q. petdesetletnik, fistula Vitr. petdesetpalčna cev (= cev, katere ploskev je bila široka 50 palcev, preden so jo zvili), numerus Aug. petdesetica, quinquagenariae materiae Amm. 50 čevljev dolga debla; subst. quīnquāgēnāriī -ōrum, m kvinkvagenáriji, vojaški poveljniki, ki so načelovali vsak petdesetim možem (pri Izraelcih), petdesetniki: Hier.
  • quit1 [kwit] povedkovnik pridevnik
    odrešen, svoboden, prost

    to be quit for odnesti jo
    to get quit of rešiti se, odkrižati se
    to go quit uiti kazni, izvleči se
    ekonomija quit of charges po odbitku stroškov, brez stroškov
  • quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

    nous sommes quittes smo kvit
    être, faire quitte à quitte biti kvit
    il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
    être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
    je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
    tenir quitte de oprostiti, odvezati od
    vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
    on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
    je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
    en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
    la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
    en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
    jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
    quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
    vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa