Franja

ripromettere, ripromettersi^* v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ riprometto) nadejati se, obetati si; čakati, pričakovati; obljubiti, obljubljati si:
quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto letos pričakujemo dobro letino
d'ora in poi mi riprometto di ubbidirlo odslej naprej obljubljam, da ga bom ubogal

risk² [risk] prehodni glagol
tvegati, riskirati, staviti na kocko (življenje, premoženje), izpostaviti nevarnosti ali nesreči; upati si

to risk the jump tvegati skok
to risk one's life tvegati svoje življenje

risollevare

A) v. tr. (pres. risollēvo)

1. ponovno dvigniti, dvigovati; pren. ponovno sprožiti:
risollevare una questione ponovno zastaviti vprašanje

2. pren. oživiti; okrepiti

B) ➞ risollevarsi v. rifl. (pres. mi risollēvo) ponovno se dvigniti; pren. opomoči si

risorgere^* v. intr. (pres. risorgo)

1. spet vstati, vziti, vzhajati; spet se pojaviti, pojavljati (tudi pren.):
sono risorte delle difficoltà pojavile so se spet težave

2. pren. opomoči si; oživeti, ponovno vzcveteti

risuscitare

A) v. tr. (pres. risuscito)

1. oživiti, oživljati; priklicati v življenje; prebuditi, prebujati (od mrtvih)

2. pren. obnoviti, obnavljati; oživiti, oživljati, obuditi, obujati; ponovno uvesti, uvajati v rabo:
risuscitare un'usanza oživiti običaj
risuscitare un vocabolo oživiti besedo

B) v. intr.

1. vstati (od mrtvih); prebuditi, prebujati se; oživeti

2. pren. opomoči si

ritemprare

A) v. tr. (pres. ritēmpro)

1. ponovno kaliti

2. pren. okrepiti, ojačati

B) ➞ ritemprarsi v. rifl. (pres. mi ritēmpro) pren. okrepiti, ojačati se; opomoči si

rivendicare

A) v. tr. (pres. rivendico)

1. ponovno maščevati

2. pravo zahtevati nazaj, zahtevati vračilo

3. ekst. zahtevati, terjati; lastiti, prilaščati si:
rivendicare i diritti civili zahtevati državljanske pravice

4. prevzeti odgovornost:
il sequestro è stato rivendicato da un'organizzazione terroristica odgovornost za ugrabitev je prevzela neka teroristična organizacija

5. izbojevati si

B) ➞ rivendicarsi v. rifl. (pres. mi rivendico) ponovno se maščevati

rīxor -ārī -ātus sum (rīxa) prepirati se, kregati se, pričkati se, ravsati se, svaditi (svajevati) se, biti si v laseh s kom: Lucr., Q. idr., non pugnat, sed rixatur (sc. orator) T. (Dial.), rixari de lanā caprinā H., rixari cum aliquo de amicula Ci.; metaf.: rixari cum fortunā (sc. suā) Sen. rh., Ps.-Q., cum ore Q., cum theatro Mart., dum inter se non rixentur cupiditas et timor Sen. ph., rami inter se rixantes Plin. zrasle, medsebojno prepletene, herbae rixantur Varr. se upirajo.

rogajóč se (-a -e se)

A) adj. che deride, che si burla, che schernisce

B) rogajoč se (v adv. rabi) deridendo, burlandosi

romancer [rɔmɑ̃se] verbe transitif napisati v obliki romana, romansirati; verbe intransitif, juridique popolnoma si izmisliti

rompere^*

A) v. tr. (pres. rompo)

1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!

2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico

3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor

B) v. intr.

1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

2. vulg. nadlegovati; tečnariti

3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok

4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo

rub along neprehodni glagol
pot si utirati, pretolči se, prebi(ja)ti se (in a difficulty skozi težavo)
zvoziti jo; životariti, imeti težko življenje

I know enough Russian to rub along znam dovolj ruski, da se sporazumem v tem jeziku
the system still rub alongs along sistem se še drži

rubberneck [rʌ́bənek]

1. samostalnik
ameriško, sleng oseba, ki se trudi, se napenja, da bi nekaj videla, zlasti iz radovednosti; zijalo, radovednež; radoveden turist, ki si ogleduje znamenitosti

rubberneck wagon ameriško izletniški avtobus za turiste, ki si ogledujejo znamenitosti

2. pridevnik
radoveden, radogleden

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
iztegovati vrat; truditi se, napenjati se, da bi nekaj videli (zlasti iz radovednosti); poželjivo gledati, radovedno motriti

rub on neprehodni glagol
pot si utirati; razumeti se (z), živeti v kar dobri slogi (z)

I manage to rub on grem lepo počasi svojo pot naprej
I think they rub on mislim, da se dobro razumejo

rukòvati rùkujēm, rȕkovati -ujēm
I.
1. ravnati, manipulirati: rukovati oružjem
2. upravljati, imeti na skrbi, manipulirati: rukovati magazinom
II. rukovati se rokovati se, podajati si roke: mi smo se rukovali na rastanku; on se rukovao sa mnom

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sablista moški spol oseba, ki si izposoja denar

saccheggiare v. tr. (pres. saccheggio)

1. ropati, pleniti

2. pren. prisvojiti, prisvajati; prilastiti, prilaščati si (tuje ideje, zamisli ipd.)

sačeljávati -čèljāvām (se) s čelom (se) postavljati drugo proti drugemu, biti, ležati, stati si nasproti: naše se dvije kuće sačeljavaju, gl. tudi sučeljavati (se)

saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.

Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).