Franja

Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod

1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.

2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr.

latte

A) m

1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik

2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko

4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel

laureus 3 (laurus) lovorjev, lovorov, lovorikin: folia Ca., silva Varr., corona L., Suet., Iust., Aur., virga O., ramus, oleum Plin., pira Plin. z vonjem po lovor(j)u, cerasa Plin. v lovoriko vcepljene, nemus Mart. lovoričje, ramulus Suet., rosa Ap. Od tod subst. laurea -ae, f

1. (sc. arbor) lovorika, lovor: Ph., spissa ramis laurea H., in quibus (sc. litteris) … scriptum erat lauream in puppi navis longae enatam L., factis modo laurea ramis adnuit O.

2. (sc. corona) lovorjev venec, lovorjeva vejica: decemviri laureā coronati L.; poseb. kot naglavni okras Apolona (ki mu je bila lovorika posvečena) in njegovih zaščitencev, pesnikov, pa tudi drugih bogov, svečenikov (flamines), delfsko preročišče za (na)svet vprašujočih oseb, kot okras pismenih poročil vojskovodij o zmagah, zmagovalcev, triumfatorjev (ki so imeli na glavi lovorjev venec in v rokah lovorjevo vejico); tudi podobe staršev in prednikov so krasili z lovorjevimi venci: Pindarus … laurea donandus Appolinari H. z lovorjevim, Apolonu posvečenim vencem, gestata est laurea nobis O., laurea flaminibus quae toto perstitit anno tollitur O., an … laurea illa magnis periculis parta amittit longo intervallo viriditatem? Ci., cedant arma togae, concedat laurea laudi Ci., coronati et lauream in manu tenentes L., laurea in Capitolium lata Suet., de Sarmatis lauream modo Capitolino Iovi rettulit Suet., urbem praetextatus et laureā coronatus intravit Suet., tot bellorum palmas laureasque una secum victori tradens Iust.; prim. še: Sen. ph. (Consolat. ad Helviam, 10) in Plin. (15, 126), linguae (zgovornosti) lauream merite Plin.; meton. zmagoslavje, zmaga, triumf: quam lauream cum tua laudatione conferrem? Ci., cupidi laureae Ci. (po nekaterih izdajah coronae laureae), praestat et exsulibus pacem tua laurea, Caesar O., lauream deportare T., laureae triumphos reportare, laureas fori speciosis certaminibus occupantes Amm.

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

le, lé seulement, uniquement, simplement

le, le fais (ali faites) toujours!, va (ali allez) toujours!, continue(z)!
če le, le pourvu que, pour peu que
ne le, le, ampak tudi non seulement …, mais aussi (ali encore)
ne le, le da il ne suffit pas que, non content de, non seulement…
le, le on lui seul
le, le on ne (tous) excepté (ali sauf) lui
le, le to ne tout sauf ça, mais pas ça!
le, le iz ničemernosti par pure vanité
le, le kako je mogel priti sem? mais comment donc a-t-il pu venir ici?
pa je le, le res mais c'est vrai quand même
imam le, le še 100 dinarjev je n'ai plus que 100 dinars
kolikor je le, le mogoče autant qu'il est possible

lè (samó) sólo, solamente; no más; sencillamente

ne le ... ampak tudi no sólo... sino también
le iz nečimernosti por pura vanidad
le pojdi! ¡pués vete!; ¡vete si quieres!
le on sólo él; nadie sino él
le on ne excepto él; (todos) menos él
če le con tal que (subj)
kolikor le morem todo lo que yo pueda
to le predobro vem demasiado lo sé
imam le še 100 peset no tengo más que cien pesetas

learn^* [lə:n]

1. prehodni glagol
(na)učiti se; zvedeti, slišati (of o, from od)

2. neprehodni glagol
(iz)učiti se, navaditi se; zvedeti, slišati (of o)

to learn by heart (na)učiti se na pamet
to learn by rote naučiti se z vajo, učiti se na pamet
I am (ali have) yet to learn that ni mi še znano, da
it was learned yesterday včeraj se je razvedelo
I've learned my lesson izučilo me

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

Lebzeiten, pl, zu/bei Lebzeiten (še) za življenja; zu seinen Lebzeiten za njegovega življenja

leche ženski spol mleko; prvi pouk v kaki umetnosti

leche adulterada ponarejeno mleko
leche agria kislo ml.
leche aguada z vodo mešano ml.
leche condensada kondenzirano ml.
leche desnatada, leche descremada posneto ml.
leche esterilizada sterilizirano ml.
leche hervida zavreto ml.
leche pasteurizada pasterizirano ml.
leche de yegua kobilje ml.
ama de leche dojilja
cochinillo de leche odojek, mlad prašiček
diente de leche mlečen zob
hermano de leche brat po mleku, sodojenec
como una leche mehek
estar de mala leche slabe volje biti
tiene la leche en los labios se mu še mleko zob drži
¡leche! gromska strela!

leçon [ləsɔ̃] féminin lekcija; učna ura; nasvet, poduk, svarilo; ukor; pluriel pouk

leçon d'allemand, de mathématiques, de gymnastique nemška, matematična, telovadna učna ura
leçon de choses nazorni pouk
leçon particulière privatna učna ura
c'est une leçon! tega ne bom rekel še enkrat!
donner des leçons particulières à un élève faible instruirati slabega učenca
donner, prendre des leçons dajati, jemati učne ure
faire la leçon à quelqu'un komu povedati, kaj mora napraviti; komu svoje mnenje povedati
donner, recevoir une bonne leçon dati, dobiti dober pouk, dobro lekcijo
infliger une terrible leçon à quelqu'un koga ostro ukoriti
réciter sa leçon (figuré) verno ponoviti, kar nam je ukazano reči
servir de leçon à quelqu'un rabiti komu za pouk, za svarilo
que cela vous serve de leçon! dajte si to dopovedati!
suivre les leçons d'un professeur obiskovati učne ure, predavanja kakega profesorja
tirer leçon de quelque chose (na)učiti se iz česa

legua ženski spol španska milja (5,572 km)

legua argentina argentinska milja (5,196 km)
legua marítima, legua marina morska milja
a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
tragar leguas v močnem diru teči (konj)
no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
¡ni con cien leguas! še v sanjah ne!

leiseste najtišji, najrahlejši; nicht die leiseste Veranlassung najmanjšega razloga ne; nicht im leisesten/Leisesten niti najmanj, še malo ne

lejanamente

ni lejanamente še dalečne

lejos daleč, zelo oddaljeno

(no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
a lo lejos daleč, v daljavi
de(sde) lejos iz daljave, od daleč
lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
estar lejos oddaljen biti
estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.

Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.

leō¹ -ōnis, m (izpos. iz gr. λέων, gen. λέοντος, kar je verjetno povzeto iz semit., sor. s hebr. lâbî', asir. labbu, egipč. labu lev; prim. sl. lev = hr. lȁv = stvnem. lēwo, lẹwo, louwo = nem. Löwe; prim. še lat. lea, leaena)

1. lev: Lucr., Val. Max., Sen. ph., Plin. idr., l. acerrimus N., Corn., jezen, razdražen, jar, divji, ferus, fulvus, hirsutus, iracundus O., vis leonis Ci., leo femina Pl. fr. levinja; leo = levinja: ceu saeptus in arto dat catulos post terga leo Val. Fl., citius me tigris abactis fetibus orbatique velint audire leones Stat.; apel. lev = smel, pogumen, hraber, srčen človek: domi leones, foras vulpes Petr., in pace leones, in proelio cervi Tert., in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

2. meton. levja koža, levína: aptans umeris capitique leonem Val. Fl.

3. metaf.
a) Lēo (lēo) ozvezdje Lev (23. julija stopi sonce v znamenje Leva in se začno pasji dnevi): iam Procyon furit et stella vesani Leonis H., ubi gratior aura leniat et rabiem canis et momenta leonis H., violentus Leo O., cum sol in leone sit Plin., ardentissimo autem aestatis tempore exoritur caniculae sidus sole primam partem leonis ingrediente Plin.
b) lev, vrsta rakov: cancrorum genera … leones et alia ignobiliora Plin.
c) bot. neka rastl., menda zajček, odolín, žabica (prim. tudi antirrhinum): Col. poet.; enako: ora leonis feri Col. poet.
d) Leōnēs levi, svečeniki perzijskega božanstva Mitre (Mithrās ali Mithrēs): Tert.

lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
lép, -a, -oa pot good road
lép, -a, -oi spol the fair sex
lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
lép, -a, -oo vreme fine weather
lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
lép, -a, -o začetek a nice beginning
lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
lép, -a, -oega dne one fine day
lép, -a, -oa pisava a fair hand
imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
to ni lepó od tebe that's not nice of you
ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.