Franja

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

extrahō -ere -trāxī -trāctum (po nekaterih -trăctum)

I.

1. izvleči, vleči iz česa, izdreti, potegniti (potegovati) iz česa; abs.: nequitia est ut extrahas mergere (illum) Sen. ph.; z obj.: extrahere ferrum N., telum L., cervices boum ad aratra extrahenda natae Ci., extrahere aquam Pl., materiam, venenum, cucurbitulā, virus, telum forcipe, polypum unco ferramento, infantem Cels., retia Suet., Eutr.; z dat.: spinas extrahere corpori, venena extrahere corpori Plin., anulum sibi deficienti Suet. sneti. Od kod? z abl. (večinoma pesn.): vivum puerum alvo H., extrahe turbā (sc. eum) H. potegni ga iz gneče, extrahere aquam specubus ac puteis Auct. b. Afr., aliquem arundineto Vell.; s praep.: rete ex aqua Pl., telum e corpore Ci., de vulnere telum O., cultrum ex vulnere Lucretiae L., gladium e vulnere Q., velut ab inferis extractus L.; z adv.: inde guttam Cels., aliquem inde Mel.; pren.: Epicurus … ex animis hominum extraxit radicitus religionem Ci. je iztrebil, se ex aliquo malo Ter., ali urbem ex periculis maximis extrahere Ci. oteti iz … , se ac suos omnes extraxit incolumes N. je rešil, extrahere copias ex hibernaculis N. odvesti, secreta mentis Sen. ph. razodeti, odkriti, candidatos Sen. ph. pripomoči jim k častnim službam, aliquem poenae (dat.) Sen. ph. odtegniti, se ab hac vita Sen. ph. Kam?: ex occultis ea (scelera) tenebris in lucem extraxerunt L. so na dan spravili (dali), extrahere aliquem ad honorem L.

2. siloma izvleči, potegniti iz česa: extrahitur domo latitans Oppianicus a Manlio Ci., ex tenebricosa popina consul extractus Ci., extrahere senatores vi in publicum L., aliquem cubili T., ab his extractus e latebra Suet.; pren.: datis vadibus qui rure extractus in urbem est H. ki je prisiljen s kmetov iti v mesto na sodišče, extractus falsis rumoribus Suet. na cesto zvabljen; voj. (sovražnika) zvabiti na kaj, prisiliti k čemu: (hostes) in aciem invitos extraxit L., extractos ad certamen fudit L.

— II.

1. (časovno) zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati), odlašati: res ab adversariis extracta variis calumniis Ci. ep., extrahere obsidionem, certamen diutius, certamen usque ad noctem, proelium prope ad noctem L., extractum bellum est in tertium annum, extrahi rem ex eo anno viderunt L., se tergiversando in adventum eius (collegae) rem extracturum L., extrahere diem de die (dan na dan, dan za dnem) Sen. ph., extrahere has materias in infinitum Q., pugnā in posterum extractā T., quem (somnum) plerumque in diem extrahunt T., ki ga navadno daljšajo do belega dne.

2. (osebe) za nos voditi: Suet., eludi atque extrahi se multitudo putare L., populumque ducesque extrahit incertis Stat.

3. (čas) (po)tratiti: triduum disputationibus, dicendi morā dies, extracto primo noctis tempore C., cum id (= non multum aestatis) facile extrahi posse intellegeret C., ne … sine ullo effectu aestas extraheretur L., extrahere tempus morando, cunctando diem L., biduum Cu., aliquantum temporis Cu., Front., noctem vigiliis Cu.

extremar gnati v skrajnost

extremar su bondad predaleč iti s svojo dobroto
extremar las medidas predaleč stvar gnati
extremar los precios pognati cene kvišku
extremar sus súplicas nujno prositi, rotiti
extremarse en hacer a. truditi se, prizadevati si

extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica

l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
(religion) extrême-onction féminin poslednje olje
l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
moyen masculin extrême skrajno sredstvo
avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo

extremo moški spol skrajni konec, skrajna mera; rob; najvišja stopnja; skrajnost

de extremo a extremo od začetka do konca, od enega konca do drugega
en extremo, con extremo, por extremo skrajno, v največji meri, izredno
llegar al extremo iti v skrajnost
en (por) todo extremo v vsakem pogledu
ir (ali pasar) de un extremo a otro iti iz ene skrajnosti v drugo

extrūdō -ere -trūsī -trūsum

1. izriniti (izrivati) , odriniti (odrivati) , pahniti iz … , izgnati, odgnati, odpraviti (odpravljati): me ex aedibus ali samo aedibus Pl., me foras, eo (tjakaj) aliquem invitum Ter., te in viam extrudam et eiciam Ci., is tamquam extruderetur a senatu in Macedoniam Ci., quo in numero tu certe fuisses, nisi te extrusissemus Ci. ep. ko bi te ne bili s silo odpravili (šalj. = ko bi te ne bili prisilili iti k Cezarju v Galijo), a latebris suis extrusi (hostes) T.; pren. (z acc. rei): extrudere mare aggere ac molibus C., mirando pondere saxa Lucr., qui vult extrudere merces H., Euboea ad meridiem promunturium … extrudit Mel.

2. pren. spodriniti: rerum novitate extrusa vetustas Lucr.

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

faculté [fakülte] féminin zmožnost, sposobnost, moč; lastnost, svojstvo, talent, dar; možnost, prostost, pravica, upravičenost; fakulteta; pluriel premoženje, posest, marine tovor

faculté d'adaptation prilagoditvena zmožnost
faculté combinatrice kombinacijski dar
facultés intellectuelles umstvene sposobnosti
faculté d'orientation orientacijska zmožnost
faculté de rachat pravica do zopetnega odkupa
de travail delovna zmožnost
faculté de droit, de médecine, des lettres, des sciences pravna, medicinska, filozofska, prirodoslovna fakulteta
la Faculté medicinska fakulteta, zdravniki
aller à la faculté iti, vpisati se na fakulteto
avoir de brillantes facultés biti zelo talentiran
ne plus avoir toutes ses facultés umsko oslabeti, postati senilen
ne pas jouir de toutes ses facultés anormalno se obnašati

fahren^* (fuhr, gefahren)

1. intransitiv peljati se, voziti; skočiti, aus dem Bett fahren skočiti iz postelje; aus der Haut fahren skočiti iz kože; fahren in šiniti v; Säge ins Holz zasekati se v; in die Kleider fahren na hitro se obleči, vreči nekaj nase; iti; gen Himmel fahren iti v nebo; zur See fahren biti mornar; auf Grund fahren nasesti; mit der Hand über etwas fahren pogladiti kaj

2. transitiv peljati, voziti, (steuern) krmariti; Technik Apparate, Maschinen: spustiti v pogon, pustiti delati/obratovati, Schichten fahren delati v izmenah

3. fahren lassen die Hoffnung usw.: opustiti

4. gut/schlecht mit etwas fahren dobro/slabo voziti z/shajati z; jemanden an die Karre fahren posvetiti komu; jemandem über den Mund fahren zapreti usta komu; zweispännig/zweigleisig fahren sedeti na dveh stolih

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!

far² [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno

as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj

fashion¹ [fǽšən] samostalnik
oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
after the fashion of po, kot
in (the) fashion moderen, moden
out of fashion zastarel, nemoderen
to come into fashion postati moden
to go out of fashion priti iz mode
to set a fashion vpeljati modo
to follow the fashion po modi se ravnati
in one's own fashion po svoje
to walk crab fashion iti rakovo pot
to set the fashion voditi v modi
the latest fashion zadnja moda
rank and fashion imenitniki
at the height of fashion po najnovejši modi

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

fehlleiten narobe usmeriti, usmeriti v napačno smer; fehlgeleitet werden iti v napačno smer

Feld, das, (-es, -er)

1. polje, (Acker) njiva, im Garten: poljina

2. Heerwesen, Militär bojišče

3. Sport igrišče

4. beim Radrennen, Langlauf usw.: skupina, glavnina

5. (Bereich) (strokovno) področje aus dem Feld schlagen premagati; ins Feld führen figurativ navajati; zu Felde ziehen (gegen) boriti se (proti), iti v boj; (proti), napadati (koga, kaj), spustiti se v boj (z); das Feld räumen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se; das Feld behalten Heerwesen, Militär obdržati položaj, figurativ ubraniti svoj prav

fēretro m krsta:
seguire il feretro iti za krsto

feria ženski spol praznik, dan počitka, počitek; (letni) semenj, (vele)sejem

feria de muestras vzorčni sejem
puesto de feria semanjska stojnica, lesenjača
hacer feria de u/c razkazovati kaj
ir a la feria iti na semenj
ferias pl darila s sejma

Ferien, pl, počitnice, dopust; große Ferien poletne počitnice; Ferien machen/in die Ferien gehen iti na počitnice

fern [fə:n] samostalnik
botanika praprot

to go through heath and fern iti čez drn in strn

fernhalten^* von, fern halten* von ne pustiti k/v; zavarovati (X fernhalten von von Y zavarovati Y pred X-om); sich fernhalten von von figurativ ne iti k, biti rezerviran do