Franja

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

re-suscitō -āre -āvī -ātum (re in suscitāre)

1. znova (zopet, ponovno, spet) postaviti (postavljati) = zopet (znova, ponovno, spet) (se)zidati, zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi (naspr. solvere): templum Lact. —

2. zopet (znova, ponovno, spet) obuditi (obujati), oživiti (oživljati)
a) od mrtvih: Eccl.
b) pren.: positam ali veterem iram O. zopet razpihati, znova razvne(ma)ti, legatum Paul. volilo obnoviti (obnavljati), zopet uveljaviti (uveljavljati).

retard [rətar] masculin zakasnitev, zamuda; zaostalost; commerce zamuda, zaostanek (de paiement plačila)

en retard (commerce) zaostal, zapadel
sans retard nemudoma, neutegoma
retard de livraison zamuda v dostavi, dobavi
un retard de deux heures, deux heures de retard dveurna zamuda
retard d'un train zamuda vlaka
intérêts masculin pluriel de retard zamudne obresti
tu as du retard! (familier) ti ne veš najnovejših novic!
avoir du retard imeti zamudo
combler, rattraper un retard dohiteti, popopraviti zamudo
être en retard priti prepozno, zakasniti se; figuré zaostati; commerce biti v zaostanku (pour z); (ura) zaostajati (de 5 minutes pet minut)
je suis en retard sur mon ami sem v zamudi nasproti prijatelju (dans un travail z delom)
j'ai été mis en retard par un importun neki nadležnež me je zamudil, zakasnil

re-temptō -āre -āvī -ātum (re in temptāre) zopet (znova, ponovno, spet) poskusiti (poskušati): verba intermissa, preces O., leti viam sine fine O., fila lyrae O. še enkrat zabrenkati, memoriam Sen. ph., vota dimissa Val. Fl. znova se vda(ja)ti izgubljenemu upanju, spes aliquem retemptat Val. Fl. zopet priganja, znova žene; z inf.: retemptantem totas refringere vestes O.

reticentia -ae, f (reticēre)

1. molk, molčanje: ni etiam hunc ad malam aetatem adiungas cruciatum reticentiā? Pac. ap. Non., quid taces? dic: enicas me miserum tua re[ti]centia Pl., quod vestra virtus neque oblivione eorum, qui nunc sunt, neque reticentiā posterorum sepulta esse poterit Ci., poena reticentiae Ci. kazen za (za)molčanje.

2. occ. kot ret. figura = gr. ἀποσιώπησις zamolk, premolk (= prekinitev stavka), premor, aposiopéza: Ci., Q.

rétorquer [retɔrke] verbe transitif obrniti proti komu (dokaze, razloge, ki jih je dal); odvrniti (que ... da ...)

on lui a rétorqué les preuves qu'il avait alléguées ugovarjali so mu z dokazi, ki jih je (sam) navedel
rétorquer ses raisons à quelqu'un (figuré) pobi(ja)ti koga z njegovim lastnim orožjem

retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

à mon retour ob moji vrnitvi
en retour de (kot povračilo, v zameno)za
par retour du courrier z obratno pošto
sans retour védno, nepovračljivo
sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
retour de jeunesse druga mladost
retour d'une lettre vrnitev pisma
retour offensif (militaire) protiofenziva
retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
retour de conscience očitki vesti
retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
donner de retour nazaj dati (denar)
être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
étre sur le retour de l'âge začeti se starati
l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
payer de retour vračati (čustvo)
payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

réunir [reünir] verbe transitif (zopet) združiti, zediniti (à z); spojiti; zbrati; povezati; parlement sklicati

se réunir sniti se, priti skupaj, zbrati se, sestati se, zborovati, zasedati
réunir des amis chez soi zbrati, povabiti prijatelje na svojem domu
réunir la documentation zbrati dokumentacijo
réunir toutes ses forces zbrati vse svoje moči
réunir toutes les voix (politique) dobiti (zase) vse glasove
réunir une province à un Etat pridružiti, vključiti provinco (neki) državi
le cou réunit la tête au tronc vrat povezuje glavo s trupom
se réunir au café sesta(ja)ti se v kavarni
la Save et le Danube se réunissent à Belgrade Sava in Donava se stekata pri Beogradu

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

rêve [rɛv] masculin sen, sanje (tudi figuré); figuré slepilo; familier zelo lepa, ljubka stvar

rêves pluriel de jeunesse mladostne sanje
rêves irréalisables neuresničljive sanje
la femme de mes rêves žena mojih sanj, idealna žena
rêves fous bedaste sanje
une voiture de rêve (familier) avto, kot bi si ga želel v sanjah
c'est un rêve to so sanje, to se ne more uresničiti
disparaitre comme un rêve izginiti kot sanje, brez sledu
faire un rêve sanjati
faire des rêves agréables, de beaux rêves prijetno, lepo sanjati
faire des rêves pénibles, angoissants imeti mučne, težke sanje
caresser un rêve gojiti sanje, neuresničljivo upanje
confondre le rêve et la réalité zamenja(va)ti sanje in resničnost
voir, entendre en rêve videti, slišati v sanjah

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

révež (-a) m

1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
pomagati revežem soccorrere gli indigenti

2. pren. poveraccio, poverino;
duševni revež povero di spirito
PREGOVORI:
če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco

ricco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bogat:
ricco sfondato strašansko bogat

2. ekst. bogat:
fantasia ricca bogata domišljija
gonna ricca široko krilo
terra ricca rodovitna zemlja
essere ricco di buone qualità imeti mnoge vrline

3. kem. bogat

4. drag; razkošen; bogato okrašen

5. donosen:
ricco mestiere donosen poklic
PREGOVORI: fammi indovino e ti farò ricco preg. naredi iz mene vedeža, pa iz tebe napravim bogataša

B) m (f -ca) bogataš, bogatašinja

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

rigoler [rigɔle] verbe intransitif, populaire smejati se, zabavati se, zbijati (objestne) šale, šaliti se, neresno govoriti; biti vesel

il n'y a pas de quoi rigoler to ni nič smešno, to je zelo resna stvar
j'ai dit cela pour rigoler to sem rekel za šalo
il ne faut pas rigoler avec ça s tem se ni šaliti
tu rigoles! ti se šališ! ne misliš resno!
il vaut mieux en rigoler bolje je, ne se zmeniti za to, požvižgati se na to

riguardare v. tr. (pres. riguardo)

1. ponovno pogledati

2. imeti za:
riguardare qcn. come nemico imeti koga za sovražnika

3. zadevati, tikati se:
sono cose che non ti riguardano to se tebe ne tiče

4. varovati, čuvati

rílec (-lca) m

1. grugno; pejor. ceffo

2. proboscide

3. (prednji del česa) muso (del cannone); prua (della nave); beccuccio (della teiera)

4. vulg. grugno, muso, ceffo:
udariti koga po rilcu sferrare un pugno in faccia a qcn.
vulg. ne vtikaj svojega rilca v vsako reč non impicciarti, non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
kuhati rilec (kujati se) fare il muso, tenere il grugno