Franja

dēprecāneus 3(dēprecārī) s prošnjami odvrnljiv: fulmina Caecina ap. Sen. ph.

dēpūgis -e (dē in pūga) brez zadnjice, s suho (mršavo) zadnjico: H.

dérailler [deraje] verbe intransitif iztiriti se, skočiti s tira; figuré fantazirati, nespametno govoriti ali ravnati

faire dérailler un train iztiriti vlak
trois wagons ont déraillé trije vagoni so se iztirili
la pendule déraille (familier) ura ne gre prav

derechamente naravnost; s premislekom; pravično, pošteno

derelict² [dérilikt] samostalnik
zapuščena ladja; zapuščena posest
množina brezdomci; človek, ki zanemarja svoje dolžnosti; izobčenec; zemlja, s katere se je umaknilo morje

dȅreš m, dȅrež m (madž. deres) zastar. šolska klop, na kateri so s šibo, palico kaznovali otroke

dēripiō -ere -ripuī -reptum (dē in rapere) odtrgati, iztrgati, s koga, s česa (s)trgati, iz (s) česa vzeti, jemati: dereptus cortex O.; z dat. personae: quod pertineat ad usum, alteri deripere Ci., spolia occisis derepta Latinis V., spolia … Romanis derepta T., dereptae viris … exuviae Sil., blandae derepta monilia divae Val. Fl. Od kod? s (iz) česa? z abl.: d. tergora costis V., ensem vaginā V., izdreti, cola tectis V. sneti, amphoram horreo, lunam caelo H., pignus dereptum lacertis, signa … derepta Parthorum superbis postibus H., plaustro derepta nurus Val. Fl., quem (praefectum castrorum) dereptum vehiculo sarcinis gravant T., derepta monilia collo, ore derepta frena Sil., arma d. templis ali pugnantum dextris Sil.; s praep.: amicam de ara d. Pl., qui me capillo hinc de curru deripit Pl., de manu Cereris Victoriam d. Ci., membranae summo de corpore rerum dereptae Lucr., serta de sanctis deripuisse focis Tib., a pectore vestem d. O., ferrum a latere deripuit (ali diripuit) T., d. velamina ex humeris O., deos e caelo Tib. — Pren. komu kaj (od)vzeti: misero omnia vitae ornamenta Ci., quantum de mea auctoritate deripuisset Ci. za kolikor je bil zmanjšal.

dérocher [-rɔše] verbe transitif, technique očistiti (površino kovine) od maščobe, oksidov; očistiti (strugo, kanal) kamenja, skal; verbe intransitif strmoglaviti, pasti s skalnate stene

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

deruralizzazione f beg s podeželja (v mesta); urbanizacija

desacatar nespoštljivo s kom ravnati; ugovarjati, oporekati; na laž postaviti, dezavuirati

dēsaltō -āre -āvī -ātum v pantomimih s plesom prikaz(ov)ati, plesati: canticum Suet.

desclorurado reven s soljo (hrano)

désencombrer [dezɑ̃kɔ̃bre] verbe transitif (zopet) prosto napraviti, izprazniti; s poti, proč spraviti

désentoiler [dezɑ̃twale] verbe transitif vzeti iz platna, sneti s platna (un tableau sliko)

designedly [dizáinidli] prislov
namerno, nalašč, s premislekom

deskà -e i dèska -e (dəs) ž, gen. mn. desk i desak
1. daska: zabiti žebelj v -o; hrastova, smrekova, borova deska; kuhinjska deska
daska za sjeckanje (sec-) mesa; likalna deska
daska za glačanje, za utijanje, za peglanje; razglasna deska
daska za objave; risalna deska
crtaća daska, daska za crtanje; telovadna deska
gimnastička daska; odskočna deska; šahovska deska; koliba iz desak
daščara
2. mn. pozornica, pozorište, kazalište: zelo mlada je stopila na -e
3. plužna deska raz
4. deželna deska u feudalizmu zemljišna knjiga s upisanim plemićkim posjedima (-sed-)

desmentir [-ie/i-] na laž postaviti, demantirati, zanikati, ovreči, za napačno proglasiti; ne se skladati, s prave poti kreniti

desmentir su cuna zatajiti svojo dobro vzgojo
desmentir las sospechas odstraniti sum
desmentirse nasprotovati si

dēspondeō -ēre -spondī (dēspopondī Pl., dēspopondistī Tert.) -spōnsum

1. slovesno obljubiti, obetati, zagotoviti (zagotavljati): Syriam homini Ci. ep., domum, hortos, Baias sibi Ci. ep., provinciam desponsam, non decretam habere Ci., consulatum favore ac spe d. L., velut despondente fortunā Romanis imperium orientis L.

2. (nevesto) s kom zaročiti (zaročati): sororem in tam fortem familiam Pl.; (o nevestinem očetu): filiam alicui Pl., Ci. idr., filiam suam in divitias maximas Pl., alicui invito filiam suam Ci. vsiliti, cum pater, Iphi, tibi flavam despondet Iänthen O.; (redk. o ženinu): Orestillae filiam sibi d. Caelius in Ci. ep.; abs. (o očetu): placuit, despondi Ter.; v pass.: intus despondebitur Ter. notri bo zaroka; šalj.: bibliothecam cave cuiquam despondeas, quamvis acrem amatorem inveneris Ci. ep.

3. s poroštvom zapraviti: quas (mille drachumas) despondi Pl.

4. pren.
a) kaj čemu zaobljubiti (zaobljubljati), izročiti (izročati): audiit atque simul meritis periuria poenis despondet Val. Fl. določi kazen za krivo prisego; v pass.: ea (spes) despondetur anno consulatus tui Ci. ep. se opira na …
b) d. animum Pl., Varr. ali animos L. ali samo despondere Col. pogum (srčnost) izgubiti, d. sapientiam Col. nad modrostjo obupati = upanje na modrost izgubiti.

desportillado s predrtim dnom (lonec)