Franja

funditō -āre (iz funda preko *fundāre metati, šele pozneje tudi intens. glag. fundere, ki se je glede pomena „metati“ pomešal s *fundāre; ta *fundāre pa ni isti kot iz fundus izpeljani glag. fundō -āre; gl. fundo)

1. (s pračo) metati, lučati, streljati: f. creberrima spicula Amm.

2. podreti, vreči na tla: eo illos volantes iussi funditarier Pl.

3.
a) bruhati kaj: flammam velut ardenti capite Fl.
b) f. se razširjati se: Amm.

4. metaf. besedam dati, da vrejo iz ust, bruhati jih: verba f. Pl., fenerato funditat Pl.

funditus adv. (fundus)

1. iz (do) dna, do tal, temeljito, docela, popolnoma: Carthaginem et Numantiam f. sustulerunt Ci., id (monumentum) f. delevit Ci., altae urbes cur perirent f. H., f. canos puella, nigros anus evellerat Ph. s koreninami, f. destructum templum Suet.

2. metaf. korenito, dodobra, docela, čisto, povsem, popolnoma: perdidisti me sodalem f. Pl., patriam f. delere Ci., provinciam, rem publ. f. evertere Ci., rem publ. f. interituram fuisse Ci., dictaturam f. ex re publ. sustulit Ci., nomen dictatoris f. sustulisti Ci., eius rei memoriam f. deleri oportet Ci., quae causa est, cur amicitias f. tollamus e vita? Ci., f. exstingui Ci., ne tibi res redeant ad nilum f. omnes Lucr., si … semel agmine verso f. occidimus V., abolitae leges et f. versae T.

3. (redko =) v globini, na dnu, spodaj: subsedit f. ut faex Lucr.; metaf. v notrini, v notranjosti, v osrčju: cuncto concepit corpore flammam f. Cat.

fūnētum -ī, n (fūnis) trstje, zvezano v obliki loka, nekaka senčnica iz trsja: Plin.

furieux, euse [-rjö, z] adjectif besen (contre na); pobesnel, (ves) divji, ves iz sebe; silen; ogorčen, poétique strašen; figuré strahovit, silovit

combat masculin furieux ogorčen, strašen boj
un furieux coup silovit udarec
fou masculin furieux besnež; masculin besnež

furnāceus 3 (furnus) péčen, iz peči, (s)pečen: panis Plin.

fusette [füzɛt] féminin zvitek iz lepenke za navijanje sukanca

fusilazo moški spol strel iz puške; rana od strela

fußen temeljiti na, izvirati iz

gabardine [gabardin] féminin gabarden (blago), plašč iz gabardena

endosser, mettre, revêtir sa gabardine, enlever, ôter sa gabardine obleči, sleči svoj plašč iz gaberdena

Gabardinemantel, der, plašč iz gabardena

gabbasanti m invar.

1. licemerec, hinavec, svetohlinec

2. kdor se norčuje iz svetnikov

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gabionnade [-bjɔnad] féminin okop iz košev, napolnjenih s peskom (za obrambo)

gabucha ženski spol Čile lesen čevelj, čevelj iz ličja

gádovec -vca m
1. bot. lisičina, lisičji rep, Echium vulgare
2. vino iz mjesta Gadova Peč

gájtanskī -ā -ō
1. narejen iz vrvic: gajtanski pojasić
2. vrvični: -a zaštitna spirala; gajtanski par; -a keramika

galandage [-lɑ̃daž] masculin stena ali pregraja iz opek

galantine [gǽləntain] samostalnik
vrsta jedi iz drobno zrezane odišavljene kuretine, teletine; žolica

galbaneus 3 (galbanum) galbanov = iz dišeče smole: nidor, odores V.

galimafrée [-mafre] féminin ragu iz mesnih ostankov, slaba jed