Franja

ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

ἐπιλήπτωρ, ορος, ὁ grajač, napadnik, πάντων ki vse napada.

ἐπί-λογος, ὁ (ἐπι-λέγω) ion. razmišljanje, preudarek, sklep govora.

ἐπι-μάρτυρος, ὁ ep. svedok, priča za kako stvar (samo o bogovih).

ἐπιμελητής, ὁ varih, oskrbnik, upravitelj, nadzornik, predstojnik, τῶν προσόδων blagajnik.

ἐπι-μηνῡτής, οῦ, ὁ kdor naznani krivca, ovadnik, tožnik.

ἐπι-μήχανος, ὁ (μηχανή) ep. začetnik, povzročitelj κακῶν ἔργων.

ἐπί-ουρος, ὁ (οὖρος) ep. varih, čuvaj, vladar.

ἐπί-πλους 2 ion. 1. kar se da po morju odpeljati. 2. ἐπίπλοος, ὁ črevesna mrežica.

ἐπίπλους, ου, ὁ (iz ἐπίπλοος) 1. prihod ladij, naval, napad z ladjami ἐξ ἐπίπλου pri prvem navalu ladij, ἐπίπλουν ποιοῦμαι jadram proti komu, napadem z ladjevjem. 2. bližajoče se, prihajajoče ladjevje.

ἐπι-ποιμήν, ένος, ὁ, ἡ ep. pastir, pastirica.

ἐπί-πολος, ὁ poet. služabnik, sluga, strežnik.

ἐπισῑτισμός, ὁ (ἐπι-σιτίζομαι) 1. dobava, dovoz živeža, nabiranje klaje. 2. živež NT, zaloga (živeža).

ἐπίσκοπος¹, ὁ (ἐπι-σκέπτομαι) 1. nadzornik, varih, čuvaj, zaščitnik, branitelj. 2. ogledovalec, opazovalec, oglednik, ogleduh. 3. škof NT.

ἐπισπαστήρ, ῆρος, ὁ (ἐπι-σπάω) ion. obroček ali držaj (na vratih), primež, s katerim se pripirajo vrata.

ἐπί-σταθμος, ὁ nadzornik, namestnik, satrap.

ἐπίσταμαι [ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἐπιστολεύς, έως, ὁ 1. pismonoša. 2. podadmiral, podpoveljnik pri Lakedemoncih.