Franja

kretenizem samostalnik
1. (motnja v razvoju) ▸ kretenizmus
Če bolezen pričnemo zdraviti prepozno, se pojavijo nepopravljive motnje v razvoju - govorimo o prirojenem kretenizmu. ▸ Ha túl későn kezdjük el kezelni a betegséget, visszafordíthatatlan fejlődési rendellenesség léphet fel – ilyenkor veleszületett kretenizmusról beszélünk.

2. izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna izjava ali dejanje) ▸ badarság
Podobno je z zakonom o varnosti cestnega prometa, ki ga pripravljajo in je še en kretenizem. ▸ Hasonló a helyzet az előkészítés alatt álló, a közúti biztonságról szóló törvénnyel, amely egy újabb badarság.

Kriegsgeschehen, das, vojno dogajanje; während des Kriegsgeschehens ko je (še) tekla vojna

krípa (-e) f

1. nareč. carretta

2. pejor. carcassa, trabiccolo; šalj. bagnarola, caffettiera, catorcio, trespolo:
ali ta kripa še gre? funziona ancora questa caffettiera?

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

krmežljàv (-áva -o) adj.

1. cisposo, caccoloso:
je še ves krmežljav è ancora mezzo addormentato, sonnacchioso

2. pejor. striminzito, assonnato, misero, stentato

3. (ki slabo sveti) fievole, fioco

kròp (-a) m

1. acqua bollente

2. pren. brodaglia, broda, broscia:
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
pren. ne zaslužiti si še neslanega kropa essere un pessimo lavoratore, (come lavoratore) non valere un fico secco

krtača samostalnik
1. (pripomoček za čiščenje) ▸ kefeGumijasta krtača se izvrstno obnese za odstranjevanje odmrlih dlak in je še posebej primerna za negovanje vzhodnjaških mačk s fino kratko dlako. ▸ A gumikefe kiválóan alkalmas az elhalt szőrzet eltávolítására, és különösen alkalmas a rövidszőrű keleti macskák ápolására.
Občasno s čistilom za tla in krtačo za ribanje zdrgnite kamnita in betonska tla ter tla s ploščicami, da odstranite umazanijo, ki se je nabrala. ▸ Időnként padlótisztítóval és súroló kefével dörzsölje át a kő- és betonpadlókat, valamint a kerámialappal burkolt padlót, hogy eltávolítsa a felgyülemlett szennyeződéseket.
Za čiščenje vzmetne žimnice uporabite mehko krtačo, moč sesanja naj ne bo prevelika, za peno pa uporabite nastavek za sesanje težko dostopnih mest. ▸ A rugós matracot puha kefével tisztítsa , állítsa alacsonyra a szívóteljesítményt, a habhoz pedig használja azt a szívófejet, ami a nehezen elérhető helyek porszívózására szolgál.
Konja najprej skrtačimo z grobo krtačo, da odstranimo večje kose umazanije, nato pa še z mehko krtačo. ▸ A lovat először durvább kefével kell átkefélni, hogy eltávolítsuk a szőrére tapadt nagyobb szennyeződéseket, majd puhaszőrű kefével.
Povezane iztočnice: sirkova krtača

2. (pripomoček za nego telesa) ▸ kefeSvojo pričesko oblikujte s sušenjem z veliko okroglo krtačo. ▸ A frizuráját nagyméretű körkefével szárítsa be.

kruh¹ moški spol (-a …) das Brot
beli kruh weißes Brot, Weißbrot
črni kruh schwarzes Brot, Graubrot, Schwarzbrot
-brot (ječmenov Gerstenbrot, kmečki Bauernbrot, Landbrot, koruzni Maisbrot, iz drobljenca Schrotbrot, Vollkornbrot, s kumino Kümmelbrot, s sezamom Sesambrot, kvašen Hefebrot, iz mešane moke Mischbrot, ovseni Haferbrot, rženi Roggenbrot, soržični Roggenmischbrot, sojin Sojabrot; narezan Schnittbrot, pakiran narezan Scheibenbrot, pekovski Bäckerbrot; kruh namazan z: margarino Margarinebrot, maslom Butterbrot, marmelado Marmeladenbrot, mastjo Schmalzbrot, medom Honigbrot, kruh s sirom Käsebrot)
škofovski kruh Bischofsbrot, Früchtebrot
košara/košarica za kruh der Brotkorb
rezalnik za kruh die Brotschneidemaschine
peči kruh Brot backen
karta za kruh die Brotkarte, Brotmarke
hlebec kruha der Brotlaib
kos kruha die Brotscheibe, die Bemme, ein Keil Brot
rezina kruha die Brotschnitte
vrsta kruha die Brotsorte
religija kruh življenja das Brot des Lebens
evharistični kruh eucharistisches Brot
lomljenje kruha das Brotbrechen
|
figurativno iz te moke ne bo kruha daraus wird nichts
figurativno človek ne živi samo od kruha der Mensch lebt nicht von Brot allein
figurativno potreben kot kruh nötig wie das liebe Brot
figurativno ob kruhu in vodi bei Wasser und Brot
figurativno preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
figurativno čigar kruh jela, tega pesem pela wes Brot ich ess', des Lied ich sing'
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, der soll auch nicht essen
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja Morgenstunde hat Gold im Munde
zarečenega kruha se največ sne sag niemals nie, man soll nie nie sagen

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

krvavéti saigner, perdre du sang

krvaveti iz nosa saigner du nez
močno krvaveti saigner abondamment (ali comme un bœuf)
rana še krvavi (tudi, figurativno) la blessure saigne encore

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

kùra ž (t. kura, ar.)
1. žreb: čuje da se nekoliko dana popisuju mladići u asker, samo još da se izvuče kura samo da še določi žreb
2. zgod. novačenje, rekrutacija (pod turško upravo); baš te godine njemu je red da ga pozovu na -u

kurativa samostalnik
1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.

2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság.

kvadratni kilometer stalna zveza
(površinska mera) ▸ négyzetkilométer
Letala in ladje še naprej preiskujejo območje, veliko 19.000 kvadratnih kilometrov. ▸ A repülőgépek és a hajók folytatják a 19 000 négyzetkilométeres terület átkutatását.
Požar je zajel območje veliko 15,5 kvadratnih kilometrov. ▸ A tűz 15,5 négyzetkilométeres területen pusztíott.

là [la] adverbe tam, tja

de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem!

là

A) avv.

1. (za določanje kraja) tam, tja:
mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
ma va' là! pojdi no!
alto là! voj. stoj!

3. približno, tam (za čas):
là verso Natale tam okrog Božiča

4.
in là onkraj, na drugo stran:
farsi in là umakniti se
essere in là con gli anni biti v letih

5.
di là (za kraj) tam, tja:
l'al di là pren. onstranstvo
andare di qua e di là iti vsepovsod
per di là ondod

6.
là per là takoj, v trenutku

B) prep.
di là da, di là di onkraj:
una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega

labarum -ī, n (prim. baskovsko „labarva“, ki še danes pomeni „zastava“) lábarum, posebna rim. bojna zastava, pogosto upodobljena že na kovancih predcesarske dobe; cesar Konstantin, ki je bil vzgojen v Galiji, jo je določil za cesarski (državni) prapor ter jo dal okrasiti z biseri in dragulji, s krono, križem in začetno črko Jezusovega imena: Tert.

labyrinthus (labyrinthos) -ī, m labirint, blodnjak, velika zgradba s krivinastimi hodniki, v kateri človek zlahka zaide. V starem veku so še posebej sloveli 4 labirinti:

1. v srednjem Egiptu pri Arsinoi ob jezeru Mojris (Moeris) s 3000 sobami in 12 dvorišči; zgradil ga je kralj Psametih: Mel., Plin.

2. pri mestu Knosos na Kreti; ta labirint je baje sezidal Dajdal (Dedal), Minotavrovo bivališče: V., O., Sen. ph., Plin.

3. na Samosu, Polikratova stavba: Plin.

4. v Kluziju v Etruriji (pravzaprav labirintu podoben nagrobnik, ki si ga je dal zgraditi kralj Porsena): Varr. ap. Plin. (s soobl. labyrinthum inextricabile). — Od tod adj.
a) labyrinthēus 3 labirintski: ne labyrintheis e flexibus egredientem (Theseum) tecti frustraretur inobservabilis error Cat., Daedalus M.
b) labyrinthicus 3 labirintski: Sid.

lachen smejati se (über čemu); leise vor sich lachen smehljati se; Tränen lachen do solz se nasmejati; die Sonne lacht sonce žari; über das ganze Gesicht lachen režati se na vsa usta; aus vollem Halse lachen smejati se na ves glas; sich krank/schief lachen umirati/crkavati od smeha; nichts zu lachen haben: er hat nichts zu lachen ni mu z rožicami postlano; das ist nichts zu lachen to ni smešno, to je smrtno resno; du hast gut lachen! lahko tebi!; da lachen die Hühner tu bi se še krave smejale; sich eins lachen/sich ins Fäustchen lachen smejati se v pest; das Glück lacht ihm sreča mu je mila; wer zuletzt lacht, lacht am besten kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

Lacīnium -iī, n (τὸ Λακίνιον ἄκρον) Lakínij, rt s predgorjem in mesto jugozahodno od Krotona s slovečim Junoninim svetiščem; ker so med razvalinami tega svetišča ohranjeni številni stebri, se rt še danes imenuje Capo delle Colonne: L., Plin. Od tod adj. Lacīnius 3 lakínijski: litora O., promunturium Mel., Plin.; v Junoninem bogočastju: Iuno Lacinia ali Lacinia Iuno Ci., L., Val. Max., Plin., Lact.; diva Lacinia (= Iuno), meton. svetišče lakínijske Junone: attollit se diva Lacinia contra V.