Franja

Zadetki iskanja

  • móka1 (-e) f

    1. farina:
    mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
    bela, črna moka farina bianca, integrale
    ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
    krušna moka farina di pane
    pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

    2. farina:
    kokosova moka farina di cocco
    krompirjeva moka fecola
    krmilna moka farina da foraggio
    sladkorna moka zucchero a velo

    3. nareč. agr. (poprh) pruina

    4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    hmeljna moka luppolino
    kostna moka farina di ossa
    lesna moka segatura
    mehka moka fior di farina, farina fine
    mesna moka farina di carne
    ribja moka farina di pesce
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • moléti to project (čez over, v into); to be prominent

    moléti iz to jut out (od drevesa from a tree)
    moléti čez to overhang
    moléti ven to stick out (iz from)
    moléti v višino to tower (nad above)
  • moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
    psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso
  • moléti sobresalir; resaltar

    moleti iz vode emerger del agua
  • molíti (molím) tendre (la main), présenter quelque chose à quelqu'un, allonger, étirer

    moliti jezik iz ust tirer la langue
  • montáža (-e) f

    1. (pritrjevanje, nameščanje, postavljanje) montaggio:
    montaža stroja montaggio di una macchina

    2. (sestavljanje) montaggio:
    montaža avtomobilov montaggio delle automobili
    montaža plinovoda montaggio di un gasdotto

    3. (kar je narejeno iz več sestavnih delov)
    fotografska montaža fotomontaggio
    montaža iz časopisnih naslovov collage di titoli di giornale

    4. film. montaggio

    5. grad.
    mokra, suha montaža prefabbricazione a umido, a secco
  • môra (-e) f

    1. incubo; ossessione:
    mora ga tlači è oppresso da incubi
    rešiti koga iz more liberare uno dall'incubo

    2. pren. incubo, persona fastidiosa; scocciatore; pog. rompi
  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • morska pena ženski spol der Meerschaum
    iz morske pene Meerschaum-
  • most1 [ó] moški spol (-u, -ôva, -ôvi) gradbeništvo, arhitektura die Brücke, -brücke (betonski Betonbrücke, kamnit Steinbrücke, lesen Holzbrücke, masiven Massivbrücke, železen Eisenbrücke; iz armiranega betona Stahlbetonbrücke, dvigalo Hubbrücke, dvižni Klappbrücke, zgodovina Fallbrücke, Zugbrücke, dvojni dvižni Doppelklappbrücke, gredni Balkenbrücke, gredni z enim poljem Einfeldbrücke, z več polji Mehrfeldbrücke, jekleni mrežasti Stahlgitterbrücke, ločni Bogenbrücke, ločni z nadgradnjo Deckbrücke, ločni s podgradnjo Stabbogenbrücke, palični Fachwerkbrücke, ploščati Flachbrücke, pokriti Hausbrücke, pontonski Schiff(s)brücke, Pontonbrücke, portalni Portalbrücke, previsni Auslegerbrücke, verižni Kettenbrücke, viseči Hängebrücke, z nosilnimi jambori Schrägseilbrücke, Zügelgurtbrücke, vrtljivi Drehbrücke, vrvni Seilbrücke, z rešetkastim lokom Fachwerkbogenbrücke; kotalni Rollbrücke, sklopljivi Klappbrücke, zasilni Notbrücke; avtocestni Autobahnbrücke, cestni Straßenbrücke, za pešce Fußgängerbrücke, železniški Eisenbahnbrücke, Bahnbrücke)
    most vzdihljajev Seufzerbrücke
    figurativno oslovski most Eselsbrücke
    figurativno zračni most Luftbrücke
    ležišče mostu das Brückenlager, Bruckenauflager
    opornik mostu das Brückenwiderlager
    gradnja mostov/mostu der Brückenbau
    figurativno der Brückenschlag
    figurativno vzpostaviti most eine Brücke schlagen
    (premostitev) der Brückenschlag; čez avtocesto ipd.: die Überführung
    transportni most die Schwebefähre
    vojska gradnja pontonskega mostu der Kriegsbrückenschlag
    figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrennen
  • móst bridge; (viadukt) viaduct; (zobni) (dental) bridge, bridgework; (telovadni) backbend

    móst za pešce footbridge
    móst iz jeklenih cevi tubular bridge
    kamnit móst stone bridge
    komandni móst ship's bridge
    naravni móst natural bridge, natural arch
    plavajoči móst floating bridge, pontoon bridge
    oslovski móst (figurativno) crib
    pontonski móst pontoon bridge
    viseči móst suspension bridge
    vzdižni móst drawbridge, bascule bridge, bascule
    zračni móst airlift, skylift
    železen móst iron bridge
    vrtljiv móst swingbridge, swivel bridge
    móst prenosnik transporter bridge
    začasen, zasilen móst temporary bridge
    zgraditi móst to build (ali to make, to construct) a bridge
    zgraditi móst čez reko to bridge a river, to throw a bridge over a river, to span a river with a bridge
    pognati móst v zrak to blow up a bridge
    požgati (vse) móstove za seboj (figurativno) to burn one's boats (ali bridges)
  • móst puente m ; fig vínculo m

    most na koleh (plavajoči, iz splavov, pontonski, viseči, vzdižni, zasilni, železniški) most puente m de pilotes (flotante, de balsas, de pontones ali de barcas, colgante, levadizo, provisional, de ferrocarril)
    most zdihljajev (v Benetkah) Puente m de los Suspiros
    komandni most puente de mando
    zidan most puente de fábrica
    zračni most puente aereo
    iti čez most atravesar el puente, cruzar el puente
    napraviti most med praznikom in nedeljo (fig) hacer puente
    pognati most v zrak echar (ali volar) un puente
    podreti mostove za seboj (fig) quemar las naves
    zgraditi most čez construir (ali tender) un puente sobre
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • možítev marriage

    godna za možítev marriageable, of marriageable age
    razumska možítev marriage of convenience
    možítev iz ljubezni love match
  • mréža net; mesh; meshwork; web; toil, toils pl (tudi figurativno); (omrežje cest, radijsko itd.) network; (proti komarjem, muham ipd.) screen

    mréža kanalov sewage system
    lovska mréža net, (tudi figurativno) pl
    mréža za prtljago rack
    mréža za lase hairnet
    viseča mréža hammock
    mréža proti komarjem mosquito net
    mréža proti muham fly net
    mréža pri kaminu fireguard
    mréža iz žice wire mesh, wirenetting, (pri tenisu) net
    mréža za pečenje gridiron, roaster
    nakupovalna mréža string bag
    mréža železniških prog a network of railway lines
    žična mréža wiring, wire net
    pajkova mréža cobweb, spider's web
    lovna mréža (proti podmornicam) harbour net, antisubmarine net
    loviti v mréžo, nastaviti mréžo to net
    razprostreti, nastaviti mréžo to spread, to lay a net
    poslati žogo v mréžo (tenis) to net
    ujeti v mréžo to mesh, figurativno to ensnare, to entangle
    mréže zakona the meshes of the law
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • mrežiti glagol
    1. ponavadi mrežiti se (o navezovanju stikov) ▸ hálózatépítés, hálózatosodás
    V resnici ves čas mrežimo vsi, ko navezujemo nove stike in sklepamo poznanstva. ▸ Valójában mindannyian folyamatosan hálózatépítéssel foglalkozunk, amikor új kapcsolatokat és ismeretségeket kötünk.
    Po projektu, za katerega je EU dala 800.000 evrov, bodo bavarski in avstrijski strokovnjaki usposabljali in mrežili slovenske uradnike. ▸ A 800.000 eurós, uniós finanszírozású projekt keretében bajor és osztrák szakértők szlovén tisztviselők továbbképzését végzik, és segédkeznek a hálózatépítésükben.
    Ključni nasvet podjetnikom, ki želijo razviti visokotehnološko podjetje, je: mrežite se. ▸ Az egyik legfontosabb tanács a csúcstechnológiai céget fejleszteni kívánó vállalkozók számára: a hálózatosodás.
    Domači bendi se neprestano mrežijo in spoznavajo ljudi iz različnih držav, člane skupin, agente, lastnike klubov, novinarje, založnike, medije ... ▸ A helyi zenekarok folyamatosan hálózatot építenek, találkoznak a különböző országokból érkező emberekkel, zenekari tagokkal, ügynökökkel, klubtulajdonosokkal, újságírókkal, kiadókkal, médiával stb.

    2. ponavadi mrežiti se (o mrežastem vzorcu) ▸ behálóz, térhálósít
    Po vasi se mrežijo le ozke potke in stopnice, prehodi med hišami so zaviti in strmi. ▸ A falut csak keskeny ösvények és lépcsősorok hálózzák be, a házak közötti átjárók kanyargósak és meredekek.
    Kalcij prečno mreži linearne poliakrilatne verige, zaradi prečnega zamreženja je omejena gibljivost polimerov. ▸ A kalcium térhálósítja a lineáris poliakrilátláncokat, a térhálósodás korlátozza a polimerek mozgékonyságát.

    3. (delati pajčevino) ▸ hálószövés
    Pri nas doma pa v lastni senci pajki mrežijo v kredenci, ker je denarcev le za hudo silo. ▸ Nálunk otthon a konyhakredencben a pókok a saját árnyékukban szövögetik a hálójukat, mert alig van pénzünk.
  • mršav pridevnik
    1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, sovány
    mršav mož ▸ szikár férfi
    mršava postava ▸ vézna testalkat
    mršave noge ▸ vézna lábak
    mršavo telo ▸ szikár test
    mršav pes ▸ sovány kutya
    mršav konj ▸ sovány ló
    mršav obraz ▸ sovány arc, szikár arc
    Bil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
    Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

    2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerény
    mršav remi ▸ pocsék döntetlen
    Gostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.
    mršav izkupiček ▸ szerény bevétel
    mršava penzija ▸ szerény nyugdíj
    mršav rezultat ▸ szerény eredmény
    mršav govor ▸ szegényes beszéd
    mršav proračun ▸ szegényes költségvetés
    Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
    Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
    Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
    Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?
  • mŕžnja haine ženski spol , rancune ženski spol , animosité ženski spol , aversion ženski spol

    iz mržnje do par haine de, par aversion pour
    gojiti mržnjo do koga nourrir de la haine contre quelqu'un, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour quelqu'un