Franja

ἐξηγητής, οῦ, ὁ 1. svetovalec, učitelj. 2. tolmač, razlagalec, prorok, vedež.

ἑξῆς adv., ep. ἑξείης 1. po vrsti, zapored(oma), drug za drugim; ὁ ἑξῆς sledeči, naslednji NT. 2. o času: zatem, potem, nato, ἡ ἑξῆς(sc. ἡμέρα) drugi (naslednji) dan NT.

ἐξορκιστής, ὁ zarotovalec, eksorcist, NT.

ἐξοστρακισμός, ὁ izgon po ostrakizmu.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.

ἐπαινέτης, ου, ὁ hvalilec, slavitelj.

ἔπ-αινος, ὁ (αἶνος) 1. odobravanje, priznanje, (po)hvala, poveličevanje, hvalospev, pohvalni govor, hvalna pesem. 2. plačilo, nagrada. 3. hvale vredna svojstva, ἐπαίνους ἐπαινεῖν hvaliti, kar zasluži hvalo.

ἐπ-αΐω [ion. aor. ἐπήισα, adi. verb. ἐπάιστος] 1. slišim, poslušam, opažam, čutim, spoznavam τινός. 2. razumem τί, περί τινος; ὁ ἐπαΐων izvedenec, veščak, strokovnjak.

ἐπακτήρ, ῆρος, ὁ (ἐπ-άγω) ep. poganjač, lovec.

ἐπαμύντωρ, ορος, ὁ ep. pomočnik, zaščitnik.

ἐπ-αναβαθμός, ὁ stopnja, stopnjica.

ἐπ-άρουρος 2 (ἄρουρα) ep. ki biva na deželi; subst. ὁ poljedelec, orač.

ἔπαρχος, ὁ namestnik (dežele), poglavar.

ἐπ-αρωγός, ὁ ep. pomočnik.

ἔπ-αυλος, ὁ (αὐλή) ep. poet. hlev, ograja (za živino), τὰ ἔπαυλα hlev, staja, livada.

Ἔπαφος, ὁ sin Zevsa in Joje, grško ime egiptovskega Apisa.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.

Ἐπειός, ὁ Panopejev sin, ki je naredil trojanskega konja.

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?