Franja

foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede

Fontānālia, gl. Fōns pod fōns.

Fontinālis, gl. Fōns pod fōns.

Fontus, gl. Fōns pod fōns.

fórma form; shape

biti v dobri fórmi šport to be in good form, to be in fine fettle
biti pod fórmo to be (far) below one's best
ne čutim se v fórmi I don't feel in form, I don't feel fit, I don't feel up to par
on je v fórmi he is as fit as a fiddle
ne biti v fórmi to be off (one's) form
so v najboljši fórmi they are at their (very) best (ali on top form), they are at their peak, they have hit their peak
načrt dobiva fórmo the scheme is taking shape
predmet bez fórme a shapeless object

fornāx -ācis, gen. pl. -ācium, f (fornus; prim. formus) peč, poseb. krušna peč, apnenica, topilnica, plavž: Ca., Plin., Dig., ardentes fornaces Ci., ferrum e fornacibus stridit Lucr., recoquunt patrios fornacibus enses V. v topilnicah, terrenā silices fornace soluti O. v glinasti peči (v apno) žgani; metaf.: modis, quibus … flamma foras vastis Aetnae fornacibus efflet, expediam Lucr., vidimus … ruptis fornacibus Aetnam V., sulphureis ardet fornacibus Aetnae O. Pooseb. Fornāx -ācis, f Fornáka, boginja krušnih peči, ki so jo na pomoč klicali, kadar so pekli kruh ali sušili žito: Lact., facta dea est Fornax O. (prim. Fornācālia pod fornācālis).

foro moški spol (rimski) forum; sodišče; sodna dvorana; ozadje gledališkega odra

telón de foro kulisna zavesa
por tal foro pod tem pogojem, v takih okoliščinah

forty² [fɔ́:ti] samostalnik
štirideseta leta (starosti)

she is in her forties stara je nad štirideset let (vendar pod petdeset)
the roaring forties viharni pas na Atlantiku (39-40° sev. širine)

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

Frage, die, (-, -n) vprašanje; ohne Frage nedvomno, brez dvoma; eine offene Frage odprto vprašanje; eine Frage an jemanden richten nasloviti vprašanje (komu); eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden načeti vprašanje; es ist die Frage vprašanje je...; es ist eine Frage der Zeit je samo vprašanje časa; es erhebt sich die Frage postavlja se vprašanje; das ist keine Frage ni vprašanje/vprašljivo; außer Frage stehen (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, (zweifellos sein) biti izven dvoma; zur Frage stehen biti na dnevnem redu; in Frage kommen priti v poštev; in Frage stellen dvomiti o, postavljati pod vprašaj; in Frage gestellt werden postajati vprašljiv; in Frage stehend zadevni, obravnavani

frappé, e [frape] adjectif zadet, udarjen; ohlajen v ledu (pijača)

frappé à mort smrtno zadet
frappé de mort zaznamovan od smrti
avoir l'esprit frappé biti močnó pod vtisom
être frappé au coin du bon sens biti poln zdrave pameti

freeze^*1 [fri:z]

1. neprehodni glagol
zmrzniti, zamrzniti; zledeneti; otrpniti; zebsti, zmrzovati

2. prehodni glagol
pomraziti; paralizirati; zledeniti; blokirati; vezati (vloge)

sleng to freeze on to prikleniti se na koga, kaj; ameriško dokončno sprejeti, določiti enotne mere, standardizirati
to make one's blood freeze hudo prestrašiti
to freeze to death zmrzniti
it freezes zmrzuje, je pod ničlo

fregare

A) v. tr. (pres. frego)

1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči

2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!

fregatura f

1. drgnjenje; odrgnina, raza, praska:
un pavimento pieno di fregature pod, poln odrgnin

2. pog. prevara, ukana:
dare una fregatura a qcn. okoli prinesti koga, potegniti koga
prendere una fregatura nasankati

3. pog. ovira, neprilika

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

Freie², das, im Freieen na prostem, pod vedrim nebom; ins Freie fahren odpeljati se na zrak

fremd tuj (tudi figurativ); unter fremdem Namen pod tujim imenom; fremd sein biti tuj/tujec; fremd gehen biti nezvest; fremd tun biti zelo zadržan

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

fresco moški spol hlad, ohladitev; freska; lahko poletno blago; ameriška španščina osvežilna pijača

al fresco pod milim nebom
hace fresco hladno (sveže) je
tomar el fresco svež zrak uživati, iti na sprehod
es un fresco on je predrzen (nesramen) človek

frīgidus 3, adv. -ē (frīgēre)

1. hladen, mrzel, studèn: calida et frigida (n. pl.) Ci., frigida pugnabant calidis O., nec … ullum hoc frigidius flumen attigi Ci., loca frigidissima C., Cels., fons frigidus, frigidior umor Lucr., fr. imber, sudor, anguis V., annus V. zimski čas, fr. bruma, glacies V., sub Iove frigido H. pod mrzlim nebom, fr. caelum Plin. iun.; preg.: aquam frigidam suffundere Pl. = koga obrekovati; prolept.: fr. tecta V. brez prebivalcev, zapuščene. Subst. frīgida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: sudanti frigidam non esse bibendam Cels., frigidā lavari Plin. iun., frigidam aegro dare Suet.

2. occ.
a) otrpel, odrevenel, otrdel, premrl; od starosti: fr. Empedocles H.; od strahu: fr. lingua V., frigidus obstitit circum praecordia sanguis V., frigidus Arcadibus coit in praecordia sanguis V., palluit et subito sine sanguine frigida sedit O., frigida mens criminibus Iuv., licet formidine turpi frigida corda tremant Sil.; od smrti: frigida quem semel est vitāī pausa secuta Lucr., frigida toto corpore V., illa … Stygiā nabat iam frigida cymbā V., frigida nati membra O.; enalaga: frigida leto lumina V. osteklenele.
b) hladen: umbra noctis, vesper, Nursia, Tempe V., Praeneste H., aura O.

3. metaf. mrzel = hladnokrven, neobčutljiv, medel, mlahav, mlačen, mrtev: nimis ille … lentus in dicendo et paene frigidus Ci., accusatoribus frigidis utitur Ci. ep.. (equus) frigidus in Venerem senior V., ardentem frigidus Aetnam insiluit H. hladnokrven, non frigida virgo O. goreča od ljubezni, omnia … , quibus incendi iam frigidus aevo … possit Iuv.; o stvareh: frigida bello dextera V., fr. noctes H., mrzla = ki jo nekdo sam preživi, frigida curarum fomenta H., solacia fr. O., fr. ensis Lucan., ita frigide agunt Caelius ap. Ci. ep.: occ. mrzel = neslan, pust, plehek, suhoparen, prostaški, vsakdanji: cave in ista tam frigida … calumnia delitescas Ci., haec aut frigida sunt aut … salsa Ci., ut ea (verba) quae frigidiora sunt vitemus Ci. quid enim est iracundiā in supervacuum tumultuante frigidius Sen. ph., illa vero frigida et puerilis est affectatio Q., sententiae fr. Q., fr. res Plin. iun., Gell., frigidi et arcessiti ioci Suet., frigidum sit his addere Suet., frigidissimus orator T.; tum ille infantem suam frigidissime reportavit Q., quae sunt in Verrem dicta frigidius Q., videtur tibi M. Cicero duobus verbis idem significantibus inepte et frigide esse usus Gell.

4. meton. mraz prinašajoč, hladen, mrazeč, mrazonosen, premražajoč: aquilo, auster, Aquarius, Saturni stella V., sidera O., mors, horror V., quartana H. ali febris Plin. mrzlica, rumor H. strahotna = strah vzbujajoča.