Franja

vétrn de viento; de aire

vetrni jopič anorak m, blusa f impermeable
vetrni motor aeromotor m
vetrni sunek golpe m de viento, ráfaga f (de viento), racha f
vetrna troba (vrtinec) tromba f
vetrna vreča (na letališču) manga f de aire

vrtínček (-čka) m dem. od vrtinec piccolo vortice

zráčen air(-), airy; aerial; aired; atmospheric

po zráčni poti by air
zráčna armada vojska air fleet, air forces pl, air force
zráčni balon balloon
zráčna bitka air fight, aerial combat, air battle (za Anglijo Battle of Britain)
zráčna blazina air cushion
zráčna črta beeline, ZDA air line
10 milj zráčne črte 10 miles as the crow flies
zráčna črpalka pneumatic pump, air compressor
zráčni filter air cleaner
zráčno gretje hot-air heating
zráčni alarm air-raid warning
zráčna kopel air bath
zráčna ladja airship
zráčni koridor air corridor
zráčni mehur (air) bubble, air pocket
zráčna luknja air pocket, air hole
zráčni napad air raid, air attack, (močan) blitz
zráčni most air lift
zráčna obramba air defence
zráčni pojav atmospheric phenomenon
zráčna puška air gun
zráčna pošta air mail
zráčni promet aerial communication, air traffic, airborne traffic
zráčna plovba aerial navigation
zráčni pritisk atmospheric pressure
zráčna pot airway, air lane, air route, skyway
zráčna plast stratum, air layer
zráčna reklama skywriting
zráčna sesalka pneumatic pump
zráčni tlak air pressure
zráčni tovor air cargo, air freight, airborne freight
zráčni torpedo aerial torpedo
zráčni prostor air space
zráčni prevoz air transport
zráčne sile vojska air force
zráčni taksi air taxi
zráčni tok air current, air stream
zráčni upor air resistance, aeronavtika vojska air opposition
zráčna (vetrna) vreča (na letališču) wind sock, wind cone, wind sleeve, wind direction indicator
zráčni vrtinec whirlwind
zráčni vzgon air buoyancy
zráčna zavora pneumatic brake, compressed-air brake, air brake
porušiti, razrušiti s hudim zráčnim napadom to blitz
oskrbovati po zráčni poti to supply by air
prevažati po zráčnem mostu to airlift

zráčen d'air, aérien; atmosphérique ; (soba) bien aéré, exposé à l'air

zračna blazina matelas moški spol pneumatique, coussin moški spol pneumatique, (tehnika) matelas d'air, (vozilo na vodi) aéroglisseur moški spol
zračna črta ligne aérienne, ligne droite
zračna kopel bain moški spol d'air
zračna kura cure ženski spol d'air
zračni prevoz transport aérien
zračni pritisk pression ženski spol atmosphérique
zračni promet trafic (ali service) aérien
zračni prostor (aeronavtika) espace aérien
zračna puška fusil moški spol (ali carabine ženski spol) à air comprimé
zračna sesalka pompe ženski spol à air (ali à pneumatiques, d'auto, à bicyclette), gonfleur moški spol
zračni taksi avion-taxi moški spol
zračni tok (fizika) courant moški spol atmosphérique
zračni upor résistance ženski spol de l'air
zračni vrtinec tourbillons moški spol (ali remous moški spol) d'air
zračna zavora frein moški spol à air
zračna žimnica matelas pneumatique

zráčen aéreo; de aire; atmosférico ; (soba) bien aireado; expuesto al viento

zračna blazina almohadilla f neumática, (na vodi) aerodeslizador m
zračna črta línea f aérea, línea recta
zračni jašek pozo m de ventilación
zračna kopel baño m de aire
zračna kura (med) cura f (por cambio) de aire; aeroterapia
zračne (letalske) sile fuerzas f pl aéreas
zračni most puente m aéreo
zračni pritisk presión f atmosférica
zračni prevoz transporte m aéreo
zračni promet servicio m aéreo, tráfico m aéreo
zračni prostor espacio m aéreo
kršiti zračni prostor violar el espacio aéreo
zračna puška escopeta f (ali carabina f) de aire comprimido
zračna plast capa f de aire
zračna sesalka máquina f neumática, bomba f neumática
zračni taksi taxi m aéreo
zračni tok corriente f atmosférica
zračni upor resistencia f del aire
zračni vrtinec torbellino m; remolino m de viento
zračna zavora freno m de aire; aerofreno m
zračna žimnica colchón m neumático

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

δῑ́νη, ἡ (gl. δίω) vrtinec, (vrtinčast) vihar, piš, tolmun.

ἑλιγμός, ὁ (ἑλίσσω) 1. ovinek, zavinek, zavoj, πλανάομαι ἑλιγμούς blodim po ovinkih. 2. vrtinec.

ἐπιστροφή, ἡ (ἐπι-στρέφω) 1. obračanje, vrtenje, sukanje, vrtinec, obrat, okret, povratek, vrstitev; NT izpreobrnjenje, izpreobrnitev. 2. a) ozir, skrb, pozornost, ἐπιστροφήν τίθεμαι πρό τινος skrbim za koga; b) vračanje, napad, naval κακῶν; c) kazen, kaznovanje γίγνεται.

κατά¹, zapost. κάτα [Et. idevr. kn̥t, km̥t (ν ̥ = gršk. α), lat. com-, cum (iz k'om, km̥t), sor. contra, slov. s, sè-, iz k'n̥t. – vzpor. obl. κάται, v sestav., apokopi in asimil. κάγ, κάδ, κὰκ κεφαλῆς, κὰμ μέσσον, κὰν νύκτα, κὰπ πεδίον, κὰρ ῥόον; κάββαλε = κατέβαλε, κάτθανε = κατέθανε, κάλλιπε = κατέλιπε, κάσχεθε = κατέσχεθε] A adverb. doli, popolnoma (samo v tmezi) κατὰ δ' ἅρματα ἄξω. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kam: (od zgoraj) doli, raz, s, z, (doli) po, črez, preko, skozi, po βῆ κατ' Οὐλύμποιο καρήνων, βαλέειν κατὰ πέτρης, ἁλλόμενοι κατὰ τῆς πέτρας, καταβαίνω κατὰ κλίμακος, κατ' ὀφθαλμῶν ἐκέχυτο ἀχλύς, κατὰ χθονὸς ὄμματα πήξας v tla, κατ' ἄκρης z vrha, popolnoma; b) na vprašanje kje: pod ψυχὴ κατὰ χθονὸς ᾤχετο, ἀφανίζομαι κατὰ τὴς θαλάσσης izginem pod morje, ὑποδύομαι κατὰ τῆς γῆς, κατὰ γῆς εἰμι sem pod zemljo, ὁ κατὰ γῆς umrli, κατὰ νώτου γίγνομαι pridem (sovražniku) za hrbet, napadem ga od zadaj, καθ' ὅλης τῆς Ἰουδαίας po vsej Judeji NT, κατὰ σπείους κόπρος κέχυτο (okrog) po votlini (jami). 2. sovražno: proti, na, nad: λέγω, δίκην ψηφίζω, λόγχας ἵστημι κατά τινος, ἐγκαλῶ κατά τινος tožim koga, ἄνεμος ἔβαλεν κατ' αὐτῆς vihar vrtinec se je vzdignil proti njej (Kreti) NT. 3. pren. z ozirom na, glede, o, pri, na, σκοπέω κατ' ἀνθρώπων ogledujem kaj pri (na) ljudeh, συντιθεὶς λόγον κατὰ τοῦ ὄνου na osla, λέγω καθ' ἁπάντων pravim (menim) o vseh, ὃ μέγιστόν ἐστι καθ' ὑμῶν ἐγκώμιον največja čast (slava) za vas; ἐξορκίζω σε κατὰ τοῦ θεοῦ zaklinjam te pri Bogu NT. II. z accus. 1. krajevno: a) navzdol, doli v, πλέω κατὰ ποταμόν, κατὰ ῥόον po vodi doli, z vodo v isto smer, po reki navzdol, κατ' ἴχνος ᾄσσω hitim po sledu, sledim, εἶμι κατὰ τοὺς ἄλλους grem za drugimi, κατὰ πόδας po sledu; b) skozi, črez, preko, poleg, ob, po, ἴωμεν κατὰ τὸν Ἰλισσόν pojdimo ob I., κατὰ πᾶσαν τὴν χώραν po celi deželi, κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν terra marique, κατ' ἀγρούς ruri, ἔρχομαι κατὰ τὰς κώμας po vaseh NT, κατὰ τὴν ὁδὸν γίγνομαι pridem na pot, κατὰ πόλεις po mestih, mesto za mestom, κατὰ πρόσωπον spredaj, κατὰ ταῦτα po teh krajih, κατὰ στρατόν ᾤχετο, κατὰ πόλιν po mestih, αἱ ἔχιδναι κατὰ πᾶσαν τὴν γῆν εἰσιν; c) blizu, v, na, proti, nasproti, κατὰ τὸ εὐώνυμον κέρας nasproti levemu krilu, κατὰ τοῦτο na tem mestu, blizu, οἱ κατὰ τοὺς Μήδους τεταγμένοι ki so bili postavljeni nasproti M., κατ' ὄμματα ἀποθνῄσκω pred očmi, ἡ Πτερίη κατὰ πόλιν κειμένη pri mestu, κατὰ βορεὰν ἑστηκώς proti severu, εἶμι κατὰ στέγας v hišo, οἱ κατ' οἶκον domači (ljudje), κατ' οἶκον doma, v hiši, notri, καθ' ἅ koder, κατὰ στόμα na pročelni strani, βάλλω κατὰ στῆθος na prsi, κατὰ θυμόν v srcu, κατὰ τοῦτο τὸ χωρίον γίγνομαι pridem v ta kraj, κατὰ πλοῦν ὤν med vožnjo. 2. časovno: za, med, ob, pri; καθ' ἡμέραν vsak dan, po dnevu, καθ' ἡμέραν τὴν νῦν danes, današnji dan, κατ' ἐκεῖνον τὸν χρόνον ob onem času; κατὰ φῶς po dnevu, κατὰ μεσονύκτιον o polnoči NT; οἱ καθ' ἡμᾶς naši sodobniki, οἱ κατ' ἐμέ moji sovrstniki; κατ' ἀρχάς s početka, v začetku; ὁ καθ' ἡμέραν βίος vsakdanji živež; κατὰ τωὐτό ravno tedaj, ob istem času, κατὰ τωὐτὸ τούτοισι obenem s temi dogodki; κατ' ἐνιαυτόν vsako leto, κατὰ τὸν πόλεμον ob času vojske; κατὰ Ἄμασιν βασιλεύοντα ko je bil A. kralj, κατὰ τὸν κατὰ Κροῖσον χρόνον ob času Kreza. 3. prenes. a) vzročno: α.) z ozirom na to, glede na, τὸ κατ' ἐμέ glede mene, kar se mene tiče; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je na njem, τὸ καθ' ἡδονῆς kar se tiče veselja, κατὰ ταῦτα z ozirom na to, καθ' ὅτι z ozirom na dejstvo, češ da, κατὰ τὸν φραγμόν glede na ograjo; κατὰ τὴν τροφὴν τῶν παίδων o vzreji otrok, κατὰ πάντα v vsakem oziru; β.) po, vsled, po zgledu: κατὰ νόμον po šegi, postavi, κατὰ τὴν ἐμὴν δόξαν po mojem mnenju, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, zakonito; κατὰ τὸ ἔθος po navadi, κατὰ καρδίαν μου po mojem srcu NT, κατὰ δαῖτα ἔβη šel je k obedu, κατὰ τὸ ἔχθος τινός iz sovraštva do koga, κατ' αὐτὸ τοῦτο, ὅτι ravno zato, ker, κατὰ δύναμιν po svojih močeh, κατὰ κράτος na vso moč, καθ' ἅ = καθά istotako kakor, κατὰ Πλάτωνα po Platonu, καθ' ἡσυχίαν v miru, κατὰ σπουδήν urno, πλέω κατὰ πρᾶξιν po opravkih, καθ' ἁρπαγήν (ληΐδα) zaradi plenjenja, κατὰ τὰ λεγόμενα po ustnem sporočilu, κατὰ τὸ βέλτιστον z najboljšim namenom, κατὰ ἐπιταγήν vsled povelja NT; b) za comp. z ἤ: μᾶλλον ἢ κατὰ τὴν ἀνθρωπίνην σοφίαν ὠφελοῦμαι dobivam večjo korist nego jo more dati človeška modrost, μείζω ἢ κατὰ δύναμιν več nego premorejo človeške moči, μεῖζον ἢ κατ' ἄνθρωπων nadčloveški, črez človeško moč; c) distributivno κατ' ἔθνη po narod(nost)ih, κατ' ἐνιαυτόν na leto, καθ' ἕνα posamezno, posamni, vsak zase, κατὰ κώμας po vaseh (stanovati), κατὰ τρεῖς po trije, κατὰ μικρόν polagoma; κατὰ μόνας, κατ' ἰδίαν sami, na samem NT, κατὰ σφέας zase, αὐτοὶ καθ' ἑαυτούς sami zase (pa tudi: sami od sebe, radovoljno), κατ' ὀλίγα malo, κατὰ πόλεις διελύθησαν odšli so vsak v svoje mesto, κατ' ὀλίγας (ναῦς) v majhnih oddelkih; slično: κατὰ λόχους, τάξεις, ἴλας po oddelkih, četa za četo; d) modalno: κατὰ τύχην, κατὰ συγκυρίαν po naključju, κατ' ἄγνοιαν nevedoma, κατ' ἐπιβολάς premišljeno, po načrtu, κατὰ συλλογισμούς modro, preudarno, κατὰ τάχος naglo, hitro, κατὰ τοιόνδε takole, κατά σε na tvoj način, κατ' ἐμαυτόν na moj način, κατὰ ταὐτά na isti način, κατὰ πάντα τρόπον na vsak način; e) pri števnikih: približno, okoli, do, κατ' οὐδέν skoraj ničesar.

κονι-ορτός, ὁ (κόνις, ὄρνυμι) 1. oblak prahu, prašni vrtinec. 2. pren. umazan človek, skopuh.

κονῑ́-(σ)σαλος, ὁ (κόνις, σάλος) ep. prašni vrtinec, oblak prahu.

παλίρροια, ἡ ion. oseka in plima (tek valovja semintja), vrtinec.

στροφάλιγξ, ιγγος, ἡ ep. vrtinec, gneča, vrvenje.

τῡφῶν, ῶνος, ὁ τῡφώς, ῶ, ὁ vihar, burja, piš, vrtinec.

τῡφωνικός 3 viharju enak, ἄνεμος vihar, vrtinec NT.

Χάρυβδις, εως, ion. ιος, ἡ pers. morski vrtinec (pozneje v sicilski ožini blizu Mesine).

вихор m šop (las);
вихры vrtinec (na glavi),
взять за в. zlasati

смерч m
водяной с. vodna tromba, morski smrk (vrtinec, ki ga povzroči morski vihar)