Franja

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

corsario

(buque) corsario roparska ladja
corsario m gusar, pirat, korzar, morski ropar

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

écumeur [ekümœr] masculin

écumeur de mer gusar, pirat, morski ropar
(vieilli) écumeur de marmites, de tables prisklednik, parazit
écumeur littéraire plagiator

fūrunculus¹ -ī, m (demin. fūr)

1. tatič, malopridnež: olim furunculus, nunc etiam rapax (drzen ropar) Ci.

2. meton. divji podočnik (podočnjak) na trti: Col., Plin.

hold-up [hóuldʌ́p] samostalnik
pogovorno roparski napad; zastoj v prometu

hold-up man (cestni) ropar

hrošč [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Käfer, der Deckflügler
jamski hrošč Höhlenkäfer
hrošč ropar Raubkäfer
bobrov hrošč Biberkäfer
diamantni hrošč Diamantkäfer
japonski hrošč Japanischer Käfer
julijski hrošč Julikäfer
junijski hrošč (prosnica) der Junikäfer, der Sonnwendkäfer
kengurujski hrošč [Känguruhkäfer] Kängurukäfer
koloradski hrošč (krompirjevec) Kartoffelkäfer, Koloradokäfer
krempljati hrošč Hakenkäfer, Klauenkäfer
malajski listni hrošč Malaiischer Laubkäfer
hrošč prikazen Gespenstlaufkäfer
pšenični/žitni hrošč Getreidelaubkäfer
majski hrošč Maikäfer
živalstvo, zoologija rjavi hrošč Maikäfer, poljski: Gemeiner Maikäfer, gozdni (kostanjevec) [Roßkastanien] Rosskastanien-Maikäfer
škrlatni hrošč Scharlachkäfer
vrtni hrošč Kleiner Rosenkäfer, der Gartenlaubkäfer
zlati hrošč Goldkäfer (ameriški Nordamerikanischer)

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

ladrón tatinski

ladrón m tat, ropar; lopov, slepar, zlikovec
ladrón cuatrero živinski tat
ladrón de levita eleganten slepar
ladrón de muertos (ali cadáveros) tat mrličev
ladrón ratero (tat) žepar

mari-timus (stlat. mari-tumus) 3 (mare)

1. obmorski, primorski (naspr. mediterraneus ali remotus a mari): civitas, oppidum C., villa N., portus L., Plin., regio C. primorje, ora Ci. ali pars C. morsko obrežje, obala, primorje, homines Ci. primorci; subst. maritima -ōrum, n (= gr. τὰ ἐπιϑαλάττια) morske (po)krajine: Ci.

2. morski, pomorski, na morju (pogosto = marinus; naspr. terrester): sal Varr. (naspr. fossicius), piscinae Varr., fluctus N., aestus C., Ci., navis L., milites Pl. pomorski vojaki, pomorščaki, pomorsko vojaštvo, mornarji, praedo N., Ci., L. (naspr. praedo terrester) pomorski ropar, gusar, maritimus ille et navalis hostis Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, bellum pomorska vojna: Ci. ali vojna z gusarji: S., oppugnatio L. z morske strani, z morja, officium C. mornarska služba, summa imperii maritimi N. pomorsko vrhovno poveljstvo, terrestre aut maritimum munimentum L., cursus Ci. pomorsko potovanje, vožnja po morju, res maritimae Ci. mornarstvo, pomorstvo, plovba, res terrestres et maritimae Corn. na zemlji (kopnem) in v morju se nahajajoče, tempestas Eutr. morska nevihta, neurje na morju, nuptiae Ci. morska svatba = Pelejevo ženitovanje z morsko boginjo Tetido.

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

môrski de(s) mer(s), marin

morska bitka bataille navale, combat naval
morska bolezen mal moški spol de mer
morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
morski jezik (riba) sole ženski spol
morski ježek oursin moški spol
morska klima climat moški spol maritime
morski konjiček hippocampe moški spol
morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
morska kopel bain moški spol de mer
morska milja mille moški spol marin
morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
morska ožina détroit moški spol
morski pes requin moški spol, squale moški spol
morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
morska riba poisson moški spol de mer
morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
morska sol sel marin
morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol

môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

1.
morska obala costa marina
morska sol sale marino
morsko letovišče località marittima di villeggiatura
morska bolezen mal di mare; med. naupatia
mitol. morska deklica sirena
morska gladina superficie del mare
morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
morska usedlina sedimento marino
meteor. morski dim foschia
morski preliv (morska vrata) stretto marino
morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
morski rokav braccio di mare
morski tok corrente marina
morski veter brezza di mare
morska nimfa nereide, oceanina
min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
mitol. morska pošast orca
meteor. morska tromba tromba marina
morska plovba navigazione marittima
geogr. morski potres maremoto
morski rokav gomito di mare
morski vihar fortunale
morski val flutto

2. zool.
morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
morska vidra lontra marina
morska zvezda stella di mare, asteria
zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
morski ježek riccio di mare, echino
morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
morski lev leone marino, otaria (Otaria)
morski list sogliola (Solea)
morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
morski pes pescecane, squalo
morski petelin cappone, gallinella imperiale
morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
morska igla aguglia (Belone belone)
morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
morska svila bisso
morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
morski lipan muggine
morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

3. bot.
morska čebulica scilla marittima (Scilla)
bot. morska trava zostera (Zostera marina)
morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)

pad³ [pæd] samostalnik
odmev korakov; jahalni konj
britanska angleščina, sleng pot, steza, cesta

gentleman (ali knight, squire) of the pad cestni ropar

pirata piratski

pirata m pirat, morski ropar, gusar

räuberisch roparski (tudi Tierkunde); Tierkunde räuberisch leben biti ropar/plenilec

road¹ [róud]

1. samostalnik
cesta, pot
navtika sidrišče (zunaj luke)
ameriško, železnica železniška proga, tir, tračnice; potovanje

any road pogovorno vsekakor
by road po cesti
in the road napoti
on the road na potovanju, na poti, na turneji
road construction gradnja cest
road safety regulations množina cestni prometni predpisi
high road, main road glavna cesta
private road zasebna pot
rule of the road cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)
royal road figurativno varna pot, lahka pot
there is no royal road to success pot do uspeha ni lahka
the road is made železnica kretnice so postavljene
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to be in s.o.'s road biti komu napoti
he is on the road to fame postal bo slaven
to get into s.o.'s road delati komu napoto
to get out of the road iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto pot
to give on the road pustiti iti mimo, umakniti se
to go on the roads potovati po trgovskih poslih
to leave the road navtika izpluti s sidrišča
to take the road kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovati
to take to the road britanska angleščina, arhaično postati cestni ropar (razbojnik)

2. pridevnik
cestni

road bend (curve) cestni ovinek (vijuga, zavoj)
road junction cestno vozlišče, križišče
road map karta cest
road sign cestni (prometni) znak

rôdeur, euse [rodœr, öz] adjectif potepuški, klateški; masculin, féminin potepuh, -inja, klatež, vagabund

rôdeur de nuit nočni ropar

róparka (-e) f glej ropar | roparka