Franja

rodriga ženski spol kol za trto

rodrigón moški spol kol za trto; hmeljevka

ryepeck [ráipek] samostalnik
z železom okovan kol ali drog za privezovanje čolnov itd.

scolops -opis, m (tuj. σκόλοψ) gradbeni kol, palisada (čisto lat. vallus): SERV.

stake² [stéik] prehodni glagol
opremiti, podpreti s koli; privezati (žival) na kol; predreti s kolom; nakoličiti (koga) (kazen)

to stake in (out) ograditi s koli
to stake off (out) označiti s količki
to stake off a claim s količki označiti zemljišče, ki ga nekdo vzame pri naselitvi
to stake up ograditi s koli

stängeln privezati ob kol/palico

stollo m

1. agr. stožina

2. ekst. leseni kol, drog

tōnsilla (star. tōsilla) -ae, f (demin. tōnsa; po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) nabrežni (obrežni) kol, na katerega privezujejo ladje: tonsillas rapiunt, configunt litus, aduncas Enn., tacite tonsillas litore in lecto edite Acc. fr., tonsillas quoque, [quae] validis in funibus aptas Luc. fr., accessi Aeaeam, et tosillam pegi lecto in litore Pac. fr.

tranca ženski spol debel drog ali kol; zapah; ameriška španščina pijanost

коновязь f kol za privezovanje konj; vrv (s katero zvežejo konju noge na paši)

пал m

1. kol za privezovanje čolnov;

2. (prov.) požar (v stepi ali gozdu)

aguzzo agg.

1. oster, količast, šilast:
palo aguzzo šilast kol

2. pren. oster, živahen, prodoren:
sguardo aguzzo prodoren pogled
ingegno aguzzo živahen um

akacijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ akác
2. (izdelan iz akacijevega lesa) ▸ akácMalvazija se je izkazala za zelo hvaležno trto, saj je iz nje mogoče pridelati marsikaj, od penin, lahkih aperitivnih vin, vin iz hrastovih in akacijevih sodov do sladkih poslastic. ▸ A malvázia igencsak hálás szőlőfajta, sok minden készíthető belőle a pezsgőbortól a könnyű aperitifborokig, a tölgy- és akáchordókban érlelt boroktól a finom édességekig.

3. (o jedi) ▸ akác

asador moški spol raženj; pečica; figurativno meč

parece que (se) come asadores hodi, kot da je kol požrl

axīnomantīa -ae, f (gr. ἀξινομαντεία) vedeževanje iz sekire, zasajene v kol: Plin.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

déterrer [-tɛre] verbe transitif izkopati, izgrebsti iz zemlje; figuré odkriti, izslediti, izbrskati, stakniti

déterrer un arbre, un pieu izkopati, izpuliti drevo, kol
déterrer un trésor enfoui izkopati zakopan zaklad
déterrer un obus izgrebsti granato
déterrer un mort, un cadavre izkopati mrliča, truplo
déterrer une lettre dans les archives najti, odkriti pismo v arhivu

drog¹ [ó] moški spol (-a …) der Mast, die Stange, (kol) der Pfahl; -mast, -stange (brzojavni Telegrafenmast, Telegrafenstange, plezalni Kletterstange, Klettermast, za vklapljanje Schaltstange, za vleko Abschleppstange, za zastavo Fahnenmast, gladilni Polierstange, iztepalni Klopfstange, jarmski Spurstange, cestne svetilke Laternenpfahl, Laternenmast, krmilni Steuersäule, Steuerstange, Lenkstange, lomilni Brechstange, nihalkin Schwingenstange, pogonski Treibstange, prebojni Stoßstange, regulacijski Regelstange, ročični Kurbelstange, semaforski Ampelmast, spojni Kuppelstange, tipalni Fühlerstange, vlečni Zugstange)
Panhardov drog der Panhardstab
totemski drog der Totempfahl
pomorstvo boja z drogom die Spierentonne
les za drogove das Mastenholz
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen

foncer [fɔ̃se] verbe transitif vstaviti dno (sodu, kadi); navpično kopati; potemniti; verbe intransitif planiti, navaliti, pognati se (sur na); familier zelo hitro iti; postati temnejši

foncer un puits izkopati vodnjak
foncer un pieu zabiti kol
foncer une couleur, ses cheveux potemniti barvo, svoje lase
foncer sur l'ennemi navaliti na sovražnika
il fonce à cent à l'heure vozi, divja 100 km na uro
foncer dans le brouillard iti drzno naprej, ne brigajoč se za ovire in težave