Franja

Zadetki iskanja

  • clink2 [kliŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
    žvenketati, rožljati

    to clink glasses trčiti na zdravje
  • compromettre* [kɔ̃prɔmɛtr] verbe transitif kompromitirati, škodovati (quelqu'un komu), spraviti v sramoto, v zadrego, v nevarnost; povzročiti neprijetnosti (quelqu'un komu); dati ljudem v zobe (figuré) (žensko); verbe intransitif skleniti kompromis, poravnavo, sporazum

    se compromettre kompromitirati se, svojo čast, svoj dober glas spravljati v nevarnost, tvegati svoj položaj
    se compromettre avec quelqu'un spajdašiti se, spečati se s kom
    compromettre sa carrière, sa santé izpostavljati nevarnosti svojo kariero, svoje zdravje
    compromettre sa dignité škodovati svojemu dostojanstvu
    compromettre une femme škodovati dobremu glasu kake ženske, kompromitirati jo
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • conquassātiō -ōnis, f (conquassāre) pretres, razmajanje: totius valetudinis corporis Ci. docela spodkopano zdravje.
  • crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

    se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
    les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
    crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
    crever un cheval konja popolnoma utruditi
    (populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
    crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
    crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
    cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
    cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
    crever d'ennui umirati od dolgega časa
    crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
    crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
    crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
    crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
    se crever la santé (po)kvariti si zdravje
    se crever de, au travail upehati se z delom
    se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti
  • crocheteur [krɔštœr] masculin vlomilec; vieilli nosač

    santé féminin de crocheteur krepko zdravje
    crocheteur de portes, de serrures vlomilec
  • cuidar negovati, streči, oskrbovati, skrbeti za

    cuidar la casa gospodinjiti, pospraviti
    cuidar de la salud negovati se
    cuide V. de no caer pazite, da ne padete
    cuidarse negovati se, čuvati se, paziti se, skrbeti za
    ¡cuidarse!, ¡cuídese V.! pazite na svoje zdravje!
  • cup1 [kʌp] samostalnik
    skodelica, čaša, kupa, pokal
    množina popivanje

    to be a cup too low prenesti malo pijače; biti potrt
    in one's cups vinjen
    to be too fond of the cup pijančevati
    to join cups trčiti (na zdravje)
    there's many a slip between (the) cup and (the) lip ne hvali dneva pred večerom
    this isn't my cup of tea to ni po mojem okusu
  • cura f

    1. skrb, prizadevanje:
    aver cura di skrbeti za
    abbiti cura! varuj zdravje!

    2. skrbnost, prizadevnost:
    lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
    a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)

    3. upravljanje, vodenje:
    la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
    la cura del patrimonio upravljanje imetja

    4. relig. župnija:
    la cura delle anime dušno pastirstvo

    5. zdravljenje, nega:
    luogo di cura zdravilišče
    casa di cura privatna klinika
    essere in cura presso zdraviti se pri kom
  • cyathus (cyatus, cuatus) -ī, m (gr. κύαϑος)

    1. črpalo, korec, zajemalka za zajemanje vina iz mešalnega vrča in točenje v kozarce: statui ad cyathum H. biti postavljen za točaja, puer dignus cyatho caeloque Iuv. vreden točajske službe pri bogovih, stare alicui ad cyathum et vinum Suet. biti točaj pri kom.

    2. met.
    a) čaša, kozarec, kup(ic)a: Pl., Ter., Varr., Mart., tibi si sit opus liquidi non amplius urnā vel cyatho H.
    b) ciat, votla mera za tekoče in suhe snovi, 1/12 sekstarija = 0,0456 litra: Cels., Col., Plin., tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H. (slabi pivci so pili 3/12 sekstarija vina, zmešanega z 9/12 vode, močnejši pa obratno), qui Musas amat impares, ternos ter cyathos petet vates H., sume cyathos amici sospitis centum H. na prijateljevo zdravje izpij sto ciatov.
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • débile [debil] adjectif slaboten, šibek, brez moči, debilen

    masculin: un débile (mental) bebec, slaboumnež
    débile de la volonté šibke volje
    santé féminin débile rahlo, šibko zdravje
  • décliner [-kline] verbe transitif odkloniti, zavrniti; grammaire sklanjati; verbe intransitif nagibati se, pojemati, (u)padati, pešati, hirati

    décliner la compétence d'un juge odkloniti pristojnost nekega sodnika
    décliner une invitation, une offre, un honneur odkloniti povabilo, ponudbo, čast
    décliner toute responsabilité odkloniti vsako odgovornost
    décliner son nom povedati svoje ime (priimek)
    les forces du malade déclinent bolnikove moči pešajo, pojemajo
    ma santé décline zdravje mi peša
    son état va en déclinant njegovo stanje se vse bolj slabša
  • délabré, e [delabre] adjectif razpadajoč, v razvalinah, v slabem stanju

    santé féminin délabrée zrahljano zdravje
  • délabrer [-labre] verbe transitif močnó poškodovati, pokvariti; figuré ruinirati, omajati, uničiti

    délabrer sa santé uničiti si zdravje
  • delicacy [délikəsi] samostalnik
    prijeten na oko; slaščica, poslastica; nežnost, občutljivost; takt, skromnost
    figurativno kočljivost

    delicacy of mind občutljivost, rahločutnost
    delicacy of health rahlo zdravje
    of utmost (ali extreme) delicacy zelo kočljiv
  • délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

    affaire féminin délicate kočljiva zadeva
    conscience féminin délicate tankočutna vest
    fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
    geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
    mets masculin délicat slastna jed
    point délicat masculin občutljiva točka
    santé féminin délicate rahlo zdravje
    faire le délicat biti izbirčen
  • delicato agg.

    1. nežen, prijeten, privlačen, skladen:
    lineamenti delicati nežne črte
    cibi delicati okusne jedi
    colori delicati blage barve

    2. krhek, slaboten, lahko pokvarljiv:
    salute delicata krhko zdravje
    stomaco delicato občutljiv želodec
    fare il delicato delati se izbirčnega

    3. pren. delikaten, neprijeten, kočljiv:
    faccenda delicata kočljiva zadeva
    toccare un tasto delicato dotakniti se občutljive teme

    4. pren. plemenit, tenkočuten, ljubezniv
  • dépérir [deperir] verbe intransitif hirati, propadati; od-, umirati

    le malade dépérit bolnik hira
    sa santé dépérit peu à peu zdravje se mu polagoma slabša
    cette entreprise dépérit to podjetje hira, propada
  • désirer [dezire] verbe transitif želeti, hoteti; hrepeneti, nestrpno pričakovati

    se faire désirer redko se pokazati
    ne te fais pas trop désirer! daj se kmalu videti!
    je désire (de) le voir želim ga videti
    laisser à désirer biti nezadovoljiv, pomanjkljiv
    sa santé laisse à désirer njegovo zdravje ni zadovoljivo
    cela ne laisse rien à désirer to je brezhibno
    (vieilli) désirer quelque chose à quelqu'un želeti kaj komu