Franja

drille¹ [drij] masculin, vieilli star vojak; familier dečko, tovariš

un joyeux drille veseljak, dobrovoljček

drugopózivac -īvca vojak drugega vpoklica

duellis -is, m (iz duellum, st.lat. = bellum) vojak = sovražnik: Arn.

dvògodac -oca m
1. dveletni samec domače živali
2. vojak z dveletnim rokom službe
3. dveletni vinograd

ēmereō -ēre -meruī -meritum in med.: ēmereor -ērī -ītus sum

1. zaslužiti, zasluge si pridobi(va)ti: quid ego emerui mali? Pl., emerui … honores Pr., Ennius emeruit … contiguus poni … tibi O. Enij je zaslužil, da se njegov kip postavi poleg tvojega; emerere aliquem zasluge si pridobiti za koga: emeruit virum O., admoniti este aequantem superos emeruisse virum O., plures emeruisse viros Tib.; kot subst. pt. pf.: emeritis referenda est gratia O. zaslužnim možem.

2. doslužiti: nemini spes emerendi stipendia adempta L., homines emeritis stipendiis S.; pogosto pt. pf. ēmeritus 3
a) act. ki je doslužil, doslužen: emeritus miles T., enako tudi samo emeritus kot subst. masc. dosluženi vojak: Lucan., T., Suet; pren.: emeritum aratrum, emeriti equi O.
b) pass. odslužen: emerita stipendia Ci., S., L., Iust., emeritus tempus Ci., emeriti anni O., emerita militia Suet.; subst. ēmeritum -ī, n plačilo dosluženim vojakom: Icti.

epibata -ae, m (gr. ἐπιβάτης = ki stopa na kaj, zaseda kaj)

1. vojak na ladji, mornar vojak: Vitr., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx.

2. jezdec na velblodu: Hyg.

essedārius -iī, m (essedum) vojak na vozu, voznik borec pri kelt. narodih: Ci.; pri rim. gladiatorskih bojih v cirkusu: Petr., Sen. ph., Suet.; kot fem.: mulier essedāria Petr. bojevnica na vozu.

estipendiario moški spol vojak najemnik; plačanec

eùzōn -óna m, èvzōn -óna m (gr. euzonos) evzon, lahko oboroženi grški vojak

ex-serviceman [ekssə́:vismən] samostalnik
bivši vojak, veteran

factionnaire [faksjɔnɛr] masculin straža(r), vojak na straži

fȁnt m (it. fante)
1. vojak pešec
2. fant: fant kao figura u ital. kartama
3. (n. Fant < it.) fant, deček

fantassin [fɑ̃tasɛ̃] masculin vojak pešak, infanterist

fédéré, e [federe] adjectif zvezen; masculin zaveznik; uporni vojak v pariški Komuni

le mur des fédérés zid ob pokopališču Père-Lachaise v Parizu, kjer so streljali pristaše Komune leta 1871

fràjkorac -ōrca m vojak prostovoljec v frajkoru

francotirador moški spol franktirer, nereden vojak, prostovoljec, strelec

free-lance [frí:lá:ns]

1. pridevnik
neodvisen (politik, žurnalist)

2. samostalnik
zgodovina plačanec; vojak najemnik; prostovoljec

fritz [fric] masculin, familier nemški vojak

frogman [frɔ́gmən] samostalnik
vojska vojak za diverzantske akcije v vodi; žabar; "človek-žaba"

fròntāš -áša m
1. frontnik, vojak s fronte
2. častnik, ki je dobil čin za zasluge na fronti