Franja

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

Auflagenhöhe, die, višina naklade

bôj bȍja m (t. boj)
1. nadstropje: kuća na dva -a
2. postava, rast, višina moža kot mera: padao i narastao snijeg za čitav boj

celsitūdō -inis, f (celsus)

1. visokost = postavnost, vznesenost: corporis Vell.

2. visokost = višina kake gore: summae celsitudinis esse Ap.; met. = visoka gora: aversa, erectior Ap.

3. pren.
a) višek, visoko stališče: huius saeculi Aug., historiae discurrere per negotiorum celsitudines assuetae Amm. = le najvažnejše dogodke pretresati.
b) v pozni lat. visokost kot naslov: Cod. Th.

cerro moški spol grič, strma višina; vrat, tilnik

en cerro neosedlan; preprost
beber en cerro piti na prazen želodec
echar por esos cerros zabloditi, napraviti nekaj nespodobnega
como por los cerros de Úbeda čisto neprimeren, kot kravi sedlo
echar (ir, irse) por los cerros de Úbeda neprimerno (brezglavo) odgovoriti

contremarche [-marš] féminin protipohod, pohod v nasprotno smer; višina stopnice na stopnišču

Darlehenssumme, die, posojilna vsota, višina posojila

Druckhöhe, die, Technik tlačna višina

Durchlaßhöhe, Durchlasshöhe, die, največja dopustna višina

enclima -atis, n (gr. ἔγκλιμα) višina tečaja: Vitr.

Fallhöhe, die, višina padca, padec, padaj

Firsthöhe, die, slemenska višina

Florhöhe, die, Weberei: višina lasu

Fluthöhe, die, višina plime

flying-altitude [fláiiŋæltitjud] samostalnik
višina poleta

headway [hédwei] samostalnik
napredovanje, uspeh
navtika plovba ladje, hitrost plovbe
arhitektura višina oboka
britanska angleščina glavni rov v rudniku; časovni presledek med vlaki

to make headway dobro napredovati

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

Kegelhöhe, die, Mathematik višina stožca

key¹ [ki:] samostalnik
ključ
figurativno ključ do česa, pojasnilo (to k)
knjiga rešenih matematičnih problemov
vojska ključni položaj; oblast (to nad)
botanika, zoologija klasifikacija, tabela; geslo, šifra (v inseratih)
tehnično zagozda, zatič, svornik, privijalo (za drsalke); tipka pisalnega stroja, tipka električnega aparata; moznik, (lesen) klin
arhitektura sklepnik
glasba tipka, ključ, tonovski način; barvni odtenek; glasovna višina

glasba major (minor) key dur (mol)
glasba key of C major (minor) C dur (mol)
golden (ali silver) key podkupnina
master key ključ, ki odpira vsa vrata
skeleton key odpirač
House of Keys poslanski dom na otoku Man
the Keys poslanci na otoku Man
all in the same key v istem tonu, monotono
painted in a low key slikano v zamolklih barvah
to have (ali get) the key of the street ne imeti hišnega ključa, biti brezdomec
to turn the key zakleniti
figurativno to be in key with s.h. biti v skladu s čim
cerkev power of the keys papeževa oblast

Körpergröße, die, telesna višina, postava