Franja

Zadetki iskanja

  • Gewissenssache, die, stvar vesti; das ist Gewissenssache tu je treba odločati po vesti
  • go on neprehodni glagol
    nadaljevati, trajati (at)
    planiti, navaliti; vesti se
    domačno pripovedovati
    gledališče nastopiti, igrati

    to be going on bližati se
    go on the dole dobivati podporo brezposelnih
    go on horseback jahati
    go on one's way iti svojo pot
    go on the parish pasti občini v breme
    go on foot iti peš
    go on for bližati se
    go on one's knees poklekniti, na kolena pasti
    go on the stage postati igralec
  • grimacer [-se] verbe intransitif spakovati se, pačiti se, zmrdovati se; grde gube delati (obleka); figuré afektirano, prisiljeno se vesti, pretvarjati se

    grimacer de douleur pačiti obraz od bolečin
    grimacer un sourire hliniti nasmešek
  • grizòdūšje s knjiž. tankovestnost, skrupuloznost, očitanje vesti
  • grȉža ž
    1. med. griža, dizenterija
    2. ostra bolečina v trebuhu: griža u trbuhu
    3. dial. kesanje, očitanje vesti: griža savjesti, savesti
  • grížnja ž kes, kesanje, očitanje vesti: grižnja savjesti, savesti
  • hear* [híə]

    1. prehodni glagol
    slišati, poslušati
    pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

    2. neprehodni glagol
    slišati, dobiti vesti (about o)
    slišati (from od)

    hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
    pravno to hear evidence zaslišati priče
    to hear say slišati govoriti
    I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
    you will hear of it to si boš še zapomnil
    he will not hear of it o tem neče nič slišati
    let me hear from you piši mi
    to make o.s. heard obrniti pozornost nase
    so I (have) heard to sem slišal
    to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca
  • hohštaplèrisati -išēm pog. hohštaplirati, vesti se hohštaplersko
  • huligániti -ígānīm vesti se, obnašati se kot huligan
  • impancarsi v. rifl. (pres. mi impanco) imeti se, izdajati se (za razsodnika, kritika ipd.); vesti se kot:
    impancarsi a maestro imeti se za učitelja
  • introspection [-spɛksjɔ̃] féminin analiza (svoje) vesti, čustev; opazovanje samega sebe
  • istúpati ìstūpām
    1. izstopati: istupati iz organizacije; on daje izjavu da istupa iz stranke, iz društva
    2. nastopati: istupati u pozorištu kao balerina, kao igračica
    3. nastopati, vesti se: suvereno istupati u društvu
  • iuvenor -ārī (iuvenis) po mladeniško se vesti: versibus H. poigravati se.
  • jàrcati se -ām se ekspr. vesti se razuzdano
  • knȁditi -īm
    1. zastar. vesti preproge
    2. ekspr. sestavljati, klamfati pesem
  • kùbruzati -ām luknjičavo vesti
  • kurjáčiti kùrjāčīm
    1. klatiti se, potepati se ponoči kot volk
    2. vesti se, delati po volčje
  • liquidus 3 (liquēre)

    1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

    2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
    a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
    b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
    c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. Adv. liquidē

    1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

    2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.
  • ljudòvati ljùdujēm dial. biti človek, živeti, vesti se kot človek
  • màgārčiti -īm
    I. imeti za osla: magarčiti koga; često je žena magarčila svoga muža pred društvom
    II. magarčiti se vesti se po oslovsko