Franja

tūtāmen -inis, n (tūtārī) pesn. = tūtāmentum zaščitno sredstvo, zaščita, branilo, obramba, varstvo, varovalo: Char., Serv., Ambr., Hier. idr., o decus eximium magnis virtutibus augens Emathiae tutamen Opis carissime nato accipe Cat., donat habere viro decus et tutamen in armis V., domorum aut vestium tutamina Arn.

tūtāmentum -ī, n (tūtārī) zaščitno sredstvo, zaščita, branilo, obramba, varstvo, varovalo: adeoque pluteos ac vineas Romanorum operuerat, ut ea sola ignibus aliquotiens coniectis ab hoste etiam tutamentum fuerit L., ad tutamentum regionis Vulg.; metaf.: „tace, tace“ inquit et circumspiciens tutamenta sermonis: „parce“, inquit Ap. pogledal je okrog sebe, če lahko varno govori, tutamenta spiritalia et caelestia Cypr.

tutēla f

1. pravo varstvo; skrbništvo; nadzor:
tutela amministrativa upravno nadzorstvo
tutela giuridica pravno varstvo
tutela di un minore skrbništvo nad mladoletnikom

2. ekst. varstvo, zaščita; pokroviteljstvo; varuštvo:
la tutela dell'ordine pubblico varovanje javnega reda

tutela ženski spol varstvo, zaščita, skrbništvo

poner bajo tutela pod kuratelo dati
sometido a tutela pod kuratelo postavljen

tutélă f

1. varstvo, varuštvo, skrbništvo; nadzor

2. varovanje, zaščita

tūtēla -ae, f (tuēri)

1. skrb, oskrba, oskrbovanje, vzdrževanje, ohranjanje, ohranitev, prehranitev, prehranjevanje, gojitev, gojenje, reja itd.: non sumptuosa Plin. iun., villarum, Capitolii Plin., viae Icti., classis Iust., pecudum silvestrium, boum Col., tenuiorum Suet., incolentium Sen. ph.

2. nadzor, nadzorstvo, nadzorništvo, nadzorovanje, pozornost, pažnja, zavetništvo, zavetje, zaščita, zaščitništvo, varstvo, varovanje, obramba, branjenje, pokroviteljstvo, skrb, oskrba, jérobstvo: Caecil. fr. idr., sit in eius tutela Galliā Ci., salutem hominum in Iovis esse tutelā Ci., Apollinis in tutelā Athenae erant Ci., in alicuius dei esse tutelā Macr., dii, quorum tutelae ea loca erant L., tutelam ianuae gerere Pl., quibus est tutela per agros Pr., laus et industria latent in tutelā bellicae virtutis Ci., ut omnia illa prima naturae huius (sc. rationis) tutelae subiciantur Ci.

3. occ. kot jur. t.t. varstvo = varuštvo, skrbništvo, vloga (naloga) varuha ali skrbnika, jérobstvo: Val. Max., Suet. idr., tutelam gerere L. ali administrare Icti., tutelam deponere L., aliquem alicui in tutelam tradere Pac. fr., alicuius tutelam accipere Varr., in suam tutelam venire Ci., Icti. ali pervenire N. ali suae tutelae fieri Sen. ph., Icti. postati polnoleten, doseči polnoletnost, postati samostojen, dorasti, iudicium tutelae Ci. sodna preiskava o varuštvu, actio tutelae Icti. tožba zaradi varuštva.

4. meton.
a) paznik, čuvaj, zavetni varuh, zavetnik, zaščitnik, ščit, zaščita, obramba, branilec, jérob: (sc. Philemon et Baucis) templi tutela fuere O., o tutela praesens Italiae (= Augustus) H., rerum tutela mearum (= Maecenas) H.; o bogu zaščitniku (zavetniku, varuhu): O., Petr., Sen. ph., Sil., Lact., Arn.; o neživem subj. zaščitna ograja: earum tutelarum genera IIII, unum naturale, alterum agreste, tertium militare, quartum fabrile Varr.
b) varovanec: tutela Draconis Pr., pueri Deliae tutela deae H.; occ. varovančevo imetje: legitima Ci. ep., exigua Icti.

tutelage [tjú:tilidž] samostalnik
tutorstvo, skrbništvo; varuštvo, varstvo; vodstvo, vodenje; nedoletnost; poučevanje, pouk

tutelle [tütɛl] féminin skrbništvo, varuštvo, varstvo, tutela; figuré zaščita

tutelle publique javno (uradno) skrbstvo
être sous, en tutelle biti v skrbništvu
tenir quelqu'un en tutelle (figuré) imeti nadzorstvo nad kom
être sous la tutelle des lois biti v zaščiti zakonov

tutorship [tjú:təšip] samostalnik
mesto (služba) tutorja
pravno varstvo, skrbništvo, varuštvo

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

usbērgo m (pl. -ghi)

1. voj. hist. železna srajca

2. ekst. knjižno oklep

3. pren. knjižno varstvo, zaščita

valimiento moški spol pokroviteljstvo, dobrohotnost; varstvo; priprošnja

tener valimiento (con) biti v milosti (pri); vpliven biti

vāllātiō -ōnis, f (vāllāre) okop, nasip, branik; metaf. varstvo, zaščita, zavetje: medicorum Th. Prisc.

Wahrung, die, čuvanje, ohranitev; der Gesetzlichkeit, von Interessen: Recht varstvo; der Souveränität: upoštevanje

zȃštita ž, zȁštita ž
1. varstvo, zaščita: društvo za -u životinja; zaštita pri radu; zaštita spomenika; zaštita prirode; uzeti koga u -u; pod tvojom -om
2. obramba: zaštita od poplava, od požara

безопасность f varnost; varstvo;
общественная б. socialno zavarovanje

кров m (zast.) krov, streha; (pren.) zatočišče, varstvo

охрана f zaščita, varstvo

покров m pokrov, povrhnjica (koža); lupina; tančica, ovoj; pokrivalo; (zast.) zavetništvo, varstvo;
п. на гроб mrtvaški prt;
снежный покров snežna odeja;
снять покров razložiti, razkriti

покровительство n zaščita, varstvo; (zast.) pomoč