Franja

stamp¹ [stæmp] samostalnik
žig, pečat; vtisk, odtis(k), sled; poštna znamka; kolek; poštni žig
mehanika naprava za žigosanje; kovanje
figurativno kov, narava, značaj, baža, vrsta
figurativno ugled; bat; stopa; teptanje, topotanje, cepet(anje), udarjanje (udarec) z nogo ob tla
množina, zastarelo, ameriško, sleng (papirnati) denar

affixed stamp nalepljena znamka
a man of his stamp mož njegovega kova
official stamp uradni žig
postage stamp poštna znamka
revenue stamp kolek
rubber-stamp štampiljka
signature stamp žig s podpisom, faksimile (žig) podpisa
to affix a stamp pritisniti žig
avoid men of his stamp! izogibaj se ljudi njegove baže!
to bear the stamp of truth nositi pečat resnice
to give a stamp to s.th. dati pečat čemu
to put on a stamp nalepiti znamko

standing¹ [stǽndiŋ] samostalnik
stanje (na nogah); položaj; ugled, sloves; poklic, profesija; trajanje

person of high standing zelo ugledna oseba
of long standing dolgoleten, star
a friendship of long standing staro, dolgoletno prijateljstvo
an officer of 20 years' standing častnik, ki ima 20 let službe v svojem poklicu
a scientist of high standing znanstvenik visokega slovesa
a tradition of long standing stara tradicija
he has a good standing in his profession uživa lep ugled v svojem poklicu

standing [stɑ̃diŋ] masculin, anglais socialni in ekonomski položaj osebe (skupine oseb); komfort; oprema; veljava, ugled

augmenter son standing povečati si svoj (ekonomski, družbeni) položaj
immeuble masculin de grand standing zelo komfortna hiša

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

šȁn m (t. šan, ar.) dial. dostojanstvo, ugled, dober glas, sloves: jazuk tebi i tvojemu -u škoda zate i za tvoj ugled

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

valía ženski spol vrednost; ugled, vpliv

valor moški spol vrednost, vrednota, veljava; (denarni) znesek; valuta; vrednostni papirji; pomen, ugled, vpliv; pogum, hrabrost, moč

valor al contado, valor en efectivo vrednost v gotovini
carta con valor(es) declarado(s) vrednostno pismo
valor en géneros (mercancías) vrednost v blagu
valor medio poprečna vrednost
valor oro zlata vrednota
valor real realna vrednost; lastna cena
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
de poco valor, de escaso valor majhne vrednosti; manj vreden
aumentar el valor povečati vrednost
aumentar, disminuir de valor povečati (zmanjšati) se v vrednosti
carecer de valor biti brez vrednosti
cobrar valor opogumiti se
declarar el valor prijaviti vrednost
no tener valor ne veljati (denar)
valores pl efekti, vrednostni papirji
valores de banco (de bolsa) bančni (borzni) papirji
valores en (ali de) cartera listnica
valores de Estado državni papirji
valores fiduciarios pupilarno varni papirji

váză

I. f ugled, prestiž

II. -e f vaza (za rože)

veljáva ž
1. važnost: ta zakon je še v -i
ovaj je zakon još na snazi, još važi; zakon dobi, izgubi -o
2. autoritet, ugled: nima nikake -e pri ljudeh
on je bez ugleda u narodu
3. valuta, vrijednost, vrednost: deset goldinarjev avstrijske -e

weight¹ [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj

worth² [wə:ɵ] samostalnik
(denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvo

of great worth drag, zelo dragocen
of no worth brez vrednosti
men of worth zaslužni ljudje
penny worth vrednost enega penija
in good worth zastarelo zlepa, brez jeze
three shillings' worth of stamps znamke v vrednosti 3 šilingov
to get the worth of one's money za svoj denar dobiti nekaj enakovrednega
I did not get my money's worth preplačal sem
to have one's money's worth ne preplačati

zglèd -eda m
1. primjer (-mer): -i človečnosti in junaštva
primjeri čojstva i junaštva; zgled za druge; biti za zgled, v zgled komu
2. uzor: zgled mladini
3. ugled: po -u na naše prednike
po ugledu na naše pretke

авторитет m veljava, ugled

авторите́т² -у ч., тільки одн., avtoritéta -e ž., uglèd -éda m.

маститость f častitljivost; zaslužnost, ugled

пова́га -и ж., spoštovánje -a s., uglèd -éda m.

déconsidérer [-re] verbe transitif pripraviti ob ugled, na slab glas, diskreditirati

se déconsidérer priti na slab glas, diskreditirati se
il est complètement déconsidéré auprès de ses amis izgubil je ves svoj ugled pri prijateljih
il se déconsidère par sa mauvaise conduite s svojim slabim vedenjem se spravlja na slab glas

décréditer [-kredite] verbe transitif, vieilli diskreditirati, spraviti ob ugled

se décréditer izgubiti ugled

deface [diféis] prehodni glagol
(po)pačiti, (po)kvariti, (s)kaziti, uničiti, zbrisati, prečrtati; vzeti komu ugled, osramotiti